Država piše dokumente, državljani pa se starajo. Tako bi lahko opisali sago o nastajanju nove strategije aktivnega in zdravega staranja, ki jo različna ministrstva pripravljajo že vse od leta 2006.

Pokojninski sistem kmalu spet nevzdržen
Opominja nas Evropska komisija, opominjata nas prazna zdravstvena in pokojninska blagajna, opominjajo starajoči državljani. Pri nas imamo eno najnižjih stopenj aktivnosti starejših na trgu dela in kljub spremembam bo pokojninski sistem zelo kmalu spet postal nevzdržen.

Božidar Voljč, predstavnik starejših, se sprašuje, "ali bomo v Sloveniji sposobni uresničiti vse to, kar bomo spoznali kot potrebo. Je mogoče pričakovati, da bomo v razmerah, v katerih finančni Damoklejev meč visi nad družbenimi sistemi, lahko uresničili vse to in vse to tudi dosegli?"

Pri strategiji mora sodelovati mlada generacija
Še pred tem pa bo treba strategijo spisati - in izzivov ne bo zmanjkalo, poleg ustrezne zdravstvene oskrbe je treba starejši generaciji prilagoditi bivališča, okolje in prostor. Ne smemo pozabiti na starejše, ki želijo ostati del družbe, ki želijo prispevati in deliti svoje izkušnje in znanje. V oblikovanje strategije za starejše se morata nujno vključiti mlada in srednja generacija.

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen: "Mi moramo doseči, da bodo mladi, tisti, ki so danes delovno aktivni, posvojili to in da bodo razumeli, da je vse to, kar počnemo danes, namenjeno njim, kajti oni so tisti, ki bodo leta 2065 stari 80 let in več."

In časa je vsak dan manj - konec leta 1995 je pri nas delež ljudi, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu znašal 12 odstotkov, leta 2008 je ta starostna skupina predstavljala že skoraj 20 odstotkov.

Kaj s pokojninsko reformo?
Tudi razmerje med zaposlenimi in upokojenci se hitro manjša, delovno aktivnih je samo 833.000 ljudi, pokojnino iz obveznega zavarovanja pa jih prejema nekaj več kot 602.000. Kratkoročno tega gibanja ne bo mogoče obrniti, zato je reforma nujna, opozarjajo ekonomisti.

Že v naslednjem mandatu bo treba dvigniti upokojitveno starost oziroma jo vezati na življenjsko dobo, pravijo v SLS-u, NSi-ju, stranki Verjamem in DL-ju. Takšnim načrtom prikimava tudi stroka, sicer bo upokojencev vse več, pokojnine pa vse nižje. "Upokojenci imajo relativno nizek standard, kar je posledica preteklih upiranj daljši delovni aktivnosti," pravi ekonomist Sašo Polanec.

SDS, PS, SMC, Pirati in LGS za milejše ukrepe
Nekatere stranke zagovarjajo milejšo različico. SDS bi uvedel manjše popravke v sodelovanju s socialnimi partnerji. PS in Stranka Mira Cerarja bi izpeljali prilagoditve na srednji rok, raje kot dvig upokojitvene starosti bi uvedli spodbujanje zaposlovanja in bonuse za daljšo delovno aktivnost. Podobno menita Piratska in Liberalno-gospodarska stranka.

Dilema, ali se pokojnin lotiti na strani upokojitvene starosti, ali raje z zmanjševanjem brezposelnosti in obuditvi gospodarske rasti, pa ni prava, potrebno je oboje, opozarja ekonomist Polanec. "Pokojninska reforma je potrebna, da je tudi ob visoki gospodarski rasti življenjski standard vseh lahko relativno visok. Če je visoka gospodarska rast, pa je delež delovno aktivnih nizek, potem bomo imeli vsi relativno nizke dohodke - upokojenci in zaposleni. Potreben je konsenz, kakšen življenjski standard sploh želimo in kako dolgo hočemo delati."