Štrukelj: Solidarni smo tudi mi, ki ne stavkamo.

Po besedah sindikatov naj bi bili v četrtek zvečer blizu dogovoru, ki bi prinesel zamrznitev stavke, a se to vendarle ni zgodilo, saj so se po besedah vodje stavkovnega odbora Dušana Miščeviča pri eno točki slabo razumeli. Stavka tako ostaja v sedanjih okvirih in je ne bodo zaostrili.

Tudi vodja vladne pogajalske skupine, generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je dejala, da so glede marsikaterega vprašanja zbližali stališča, medtem ko nekatera pomembna vprašanja ostajajo odprta. Vsaka stran ima zdaj čas za temeljit premislek, kako naprej, da ne bo storjena kakšna napaka. Dogovorili so se tudi, da med potekom pogajanj ne bodo dajali izjav o njihovi vsebini. O podrobnostih ni želel govoriti niti Miščevič.

"Tretje odprave plačnih nesorazmerij ne bo zadržala niti zahteva na sodišču"
Miščevič pa je kljub temu povedal, da se o nobeni stavkovni zahtevi niso dokončno dogovorili, pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij pa niso več potrebna, saj so v sindikatih prepričani, da jim s 1. oktobrom ne glede na veljavno kolektivno pogodbo in pogodbe o zaposlitvi pripada tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij in tega naj ne bi zadržala niti tožba, s katero vlada na sodišču zahteva razvezo od obveznosti omenjenega izplačila.

Na vprašanje, zakaj, če jim pripada tretja četrtina odprave nesorazmerij, še vedno stavkajo, pa je vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sekrtorja Janez Posedi odgovoril, da ostajajo še druga vprašanja, to so napredovanja, eskalacije, regres, izločanja iz javnega sektorja, dve noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Za zdaj naj bi bili najbližje glede plačila stavke.

Štrukelj: Solidarni smo s stavkajočimi
Oglasil se je tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki poteka stavke ne želi komentirati, dokler traja, poudarja pa, da so javni uslužbenci, ki ne stavkajo, solidarni s stavkajočimi. Konflikt med skupinami tako po njegovem mnenju ustvarjajo mediji.

Štrukelj je dodal, da v konfederaciji delijo nezadovoljstvo nad ravnanjem vlade in njenim odnosom do socialnega dialoga. Za podpis aneksa h kolektivni pogodbi so se po njegovem mnenju odločili tudi zaradi velikega števila pisem sindikalnih zaupnikov, kjer so nekateri izrazili pripravljenost, da iz solidarnosti do tistih, ki so ostali brez dela, odložijo uveljavitev pravice do uskladitve plačnih nesorazmerij. Štrukelj priznava tudi, da so se zaradi nezadovoljstva z odločitvijo zgodili nekateri izstopi iz sindikata.