Štefanec je v izjavi za medije poudaril, da je "KPK neodvisen in samostojen državni organ in ga v skladu z zakonodajo ni mogoče in ni dopustno obravnavati na ta način". Pač pa njihovo delo ocenjujejo sodišča skozi sodne odločbe ter DZ vsako leto ob obravnavi letnega poročila in ocene stanja na področju boja proti korupciji, ki jo pripravi KPK.

Po njegovem mnenju so verjetno to razlogi, da velika večina poslancev pobude za njegovo razrešitev, ki so jo napisali v ZaAB, ni podpisala, "kar seveda najbrž pomeni, da se z njo ne strinjajo". Štefanec meni, da gre s tem predlogom tudi za neposreden pritisk na delo upravnega sodišča, ki še vedno obravnava in odloča o odločbi KPK-ja glede kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko.

"Bratuškova je govorila o tem, da je v Sloveniji protikorupcijska komisija potrebna in nujna. Ampak ona vidi komisijo kot potrebno in nujno samo do trenutka, dokler ne obravnava nje," je dejal.

Razrešitev predlagali NSi in nepovezani poslanci
Po mnenju poslanskih skupin nepovezanih poslancev in NSi-ja KPK ne izvaja svojih pristojnosti v skladu z ustavo in zakonom. Prav tako ugotavljajo nezakonito in samovoljno ravnanje ter kršenje ustavnih pravic, ugotovljeno pri upravnem sodišču, nezakonito ravnanje KPK-ja pri pridobivanju in hranjenju bančnih podatkov vseh državljanov Slovenije ter nezakonito in neprimerno ter neučinkovito reagiranje predsednika komisije v primeru ravnanja v nasprotju z načeli integritete v njegovem lastnem organu.

V obrazložitvi predloga, ki ga je pripravil ZaAB, kot je na novinarski konferenci pojasnila njegova predsednica Alenka Bratušek, je med drugim zapisano tudi, da je delovanje komisije in opravljanje njenih, za družbo pomembnih nalog in pristojnosti, popolnoma onemogočeno, odkar je funkcijo predsednika komisije leta 2014 prevzel Boris Štefanec.

"Boris Štefanec že od prevzema vodenja komisije dokazuje, da je 'stopil v prevelike čevlje' in da za opravljanje svoje funkcije ni niti osebnostno, niti strokovno primeren, niti ne razpolaga z ustreznimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi, ki bi mu omogočile vodenje takšnega organa," so med drugim zapisali predlagatelji.

KPK-ju očitajo, da ne izvaja svojih pristojnosti v skladu z ustavo in zakonom, da ravna nezakonito in samovoljno ter krši ustavne pravice. Poleg tega ji očitajo nezakonito pridobivanje in hranjenje bančnih podatkov vseh državljanov Slovenije, predsedniku komisije pa tudi nezakonito ravnanje v nasprotju z načeli integritete v njegovem lastnem organu.

Odšlo 20 ljudi, ustanovljen sindikat
"Od njegovega prihoda naj bi komisijo zapustilo že več kot 20 uslužbencev, med njimi nekateri ključni ljudje za delo komisije. Tako je institucija že lep čas brez vodje službe za nadzor in preiskave, ki predstavlja enega od dveh pomembnih stebrov KPK-ja. Delo komisije - poleg upada prijav, kar govori o izgubi zaupanja javnosti v komisijo - pomembno zaznamuje spor med predsednikom in njegovo namestnico Almo Sedlar, govori pa se tudi o sporu z drugim namestnikom, Igorjem Lambergerjem," navajajo.

Tudi podatek, da so uslužbenci KPK ustanovili sindikat, veliko pove o odnosih v ustanovi, so opozorili. Poleg tega so spomnili, da se je morala s sumljivimi poslovnimi praksami v KPK-ju ukvarjati tudi policija. KPK je po besedah predlagateljev "pod Štefanečevo taktirko prava Slovenija v malem". "Leglo sporov, intrig in prevar oziroma tisto, proti čemur bi se morala v tej družbi bojevati," so zapisali.