Na ta praznik so se pripravljali s štiridesetdnevnim postom, ko niso jedli hrane živalskega izvora, ob sredah in petkih pa so uživali le živila, pripravljena v vodi.

Zaradi preprečevanja okužb s koronavirusom sinoči duhovniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji po cerkvah niso organizirali posvetitve badnjaka, to je slame in hrastove veje v navzočnosti vernikov. Na tem obredu se je pred epidemijo zbralo pred cerkvami na stotine vernikov. Ti so lahko včeraj čez dan badnjak prevzeli v cerkvi.

Pravoslavni verniki ne krasijo svojih domov v božičnem času z jaslicami in božičnim drevesom, ampak prinesejo iz cerkve na dan pred božičem, na badnji dan, blagoslovljeni badnjak, slamo in hrastove vejice, ki simbolizirajo trdnost Jezusovega nauka, pove paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić; "Danes bodo zakurili badnjak v peči: na ta način ponazorimo to toplino, ker smo dobili svojega Boga, rodil se je Jezus, in toplino, ki so jo položili pastirji v votlini, kjer je rojen. Vseeno imamo upanje, da bodo prišli boljši dnevi, toplejši, bolj zdravi dnevi za vse nas."

Božič ni prazen običaj, tradicija, dan obdarovanja, temveč praznovanje življenja, opominja paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislav Livopoljac: "Kdor za božič goji sovraštvo, tudi do sovražnika, ni razumel mere in globine ljubezni, ki nas je obiskala na ta sveti dan. Bog je ob božiču pozval ljudi, naj med seboj ustvarijo dobro voljo, mir in enotnost."

Osrednja pravoslavna božična bogoslužja v Sloveniji bodo duhovniki darovali dopoldne. Verniki, starejši od 12 let, bodo lahko v cerkev vstopili le ob izpolnjevanju PCT-pogoja.