Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve pri nas Perana Boškovića je božič zanje predvsem družinski praznik in praznik veselja, zato je namenjen povezovanju družine in molitvi.

Kot je dejal Bošković, poskušajo v Pravoslavni cerkvi ob božiču čim bolj utrjevati družinske vezi ter se posvečati molitvi in liturgiji. S tem se želijo med drugim izogniti tudi preveliki komercializaciji praznika. Pred Bogom smo namreč vsi enaki, molitev in liturgija pa sta dosegljivi vsakemu človeku ne glede na to, koliko denarja ima, je poudaril.

Božič, ki ga v večini pravoslavnih cerkva zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo pozneje kot drugi kristjani, je praznik Jezusovega rojstva.

Na današnji badnji dan, ki pomeni bedenje oziroma pričakovanje, bodo verniki v pričakovanju praznika v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.

Pri večernem bogoslužju bodo zažigali in posvetili hrastova polena, ki jih imenujejo badnjak, nato jih bodo razdelili vernikom, ki jih bodo kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov. Na božično jutro bodo po pravoslavnih cerkvah jutranja bogoslužja, ki jih ponekod pripravljajo že opolnoči, drugje pa v skladu s tradicijo v zgodnjih jutranjih urah.