Na božič so se pravoslavni verniki pripravljali šest tednov, ko je zanje veljal tudi post. V nedeljo so praznovali badnji dan, ki pomeni bedenje oziroma pričakovanje. Verniki so v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.
"Verujoči človek si ne bo privoščil, da čaka božični praznik v gostilni, pijan!"
Pri večernem bogoslužju so zažgali in posvetili hrastove vejice, imenovane badnjak, in jih razdelili vernikom, ki so jih kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov.
Paroh poudarja pomen čistega srca
Paroh Srbske pravoslavne cerkve pri nas Tomo Ćirković poudarja, da je čisto srce vedno pripravljeno nahraniti lačnega, napojiti žejnega ter pomagati sirotam in onemoglim. Paroh v voščilu posebej pozdravlja tudi bolne, po nedolžnem obsojene, zapornike, vdove, sirote, onemogle, ostarele in zapuščene. Vsem vernim in vsem ljudem dobre volje, ki v sebi in okoli sebe gradijo mir, pa privošči, da bi bilo novo leto "izpolnjeno z milostjo, dobroto ter Gospodovim blagoslovom".
Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Sočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše Pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so božič praznovale že pred 13 dnevi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje