Pravoslavni verniki 13 dni za katoličani in evangeličani praznujejo božič, praznik Jezusovega rojstva. V prestolnici so praznik pričakali s polnočnim prazničnim bogoslužjem v tamkajšnji pravoslavni cerkvi, dopoldne pa se bodo pri maši zbrali še enkrat, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Sorodna novica Pravoslavci, katoličani in evangeličani praznujejo

V ponedeljek so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bedenje oziroma pričakovanje. Na omenjeni dan je v pravoslavni cerkvi v Ljubljani potekalo bogoslužje, po katerem so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te so verniki odnesli domov in jih zažgali, ob polnoči pa so se znova zbrali v cerkvi, kjer je potekalo praznično bogoslužje.

Kot je za Radio Slovenija pojasnil duhovnik Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović: "Pod mizo se da ena škatla s slamo, potem se v slamo dajo darilca za otroke, in potem oni čivkajo, oni so kot majhni piščanci. In potem se to sveto drevo, mi rečemo badnjak ali hrast, ohrani do srbskega novega leta, to je do 13., 14., dokler traja praznovanje božiča."

Eni so praznovali prej
Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji, piše STA.

Verniki omenjenih cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.