V poslovnem načrtu je za štipendije (za vse - Slovence in tujce, brez Zoisovih štipendij, ki jih sklad samo procesira, izplačuje pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) v letu 2011 namenjenih dobrih 16 milijonov evrov, pojasnjujejo v Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije.

Za Zoisove štipendije se predvideva poraba še dodatnih slabih 18 milijonov evrov, dejanska realizacija pa bo znana konec leta 2011.

"Pogoji za pridobitev štipendije so praviloma v domeni štipenditorja," dodajajo v Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije. Kadar gre namreč za javna sredstva, so pogoji opredeljeni tudi z ustreznimi zakoni, pravilniki ali drugimi akti - v Sloveniji to ureja zakon o štipendiranju. Pri zasebnih sredstvih pa seveda lahko štipenditor sam določi pogoje za kandidaturo oz. izbiro štipendistov.

O področju štipendiranja smo se pogovarjali z Dijaško organizacijo Slovenije (DOS) in Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS).

So dijakom/študentom štipendije dostopne?
DOS: Za dijake so štipendije v Sloveniji vedno manj dostopne. Zadnje zakonodajne spremembe na področju štipendiranja so prinesle bistveno spremembo za dijake glede prejemanja državnih štipendij. Do zdaj so lahko vsi dijaki prejeli državno štipendijo, če so ustrezali cenzusu. Ta je določal, da povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem koledarskem letu niso presegali 65 odstotkov minimalne plače v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča, in od 66 do 68 odstotkov minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, ter 70 odstotkov minimalne plače na družinskega člana, če gre za kandidate iz enostarševskih družin, kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo začel veljati 1. 1. 2012, pa določa, da so do državne štipendije upravičeni le polnoletni dijaki. S tem se na področju državnih štipendij mladoletnim dijakom dostopnost do štipendij znižuje. Prav tako se bo 1. 1. 2012 vsem dijakom, ki že prejemajo državno štipendijo, ta postavila v status mirovanja, kar pa dejansko pomeni, da je ne bodo več prejemali.

Za dijake je tudi vedno manj dostopna Zoisova štipendija, saj se vsako leto zaostrujejo pogoji za pridobitev. Štipendiranje nadarjenih je prav tako postalo preveč oprto na numerično uspešnost dijakov, zato je treba čim prej sistem štipendiranja nadarjenih prenoviti.

Za dijake so dostopne tudi kadrovske štipendije, vendar večinoma samo za posamezne poklice, kar pomeni, da imajo dostop do kadrovskih štipendij le določeni dijaki, ki se že vsaj delno poklicno izobražujejo. Za dijake, ki se izobražujejo na splošnih programih (gimnazije), pa so kadrovske štipendije večinoma nedostopne, razen v primerih, ko se dijaki že veliko prej odločajo za specifično deficitarno smer študija.

ŠOS: Ne najbolj. S spremembo zakona naj bi se dostopnost povečala, vendar opozarjamo, da isti predlog na drugi strani pozablja na preostale pomembne elemente štipendijske politike. Glavne pomanjkljivosti pa so predvsem v:
• ukinjanju državnih štipendij za mladoletne dijake brez primernega denarnega nadomestila,
• ukinjanju državnih in Zoisovih štipendij za 3. bolonjsko stopnjo,
• neprimerni ureditvi Zoisovega štipendiranja, ki zgolj zaostruje vstopne pogoje,
• nedorečeni politiki štipendiranja deficitarnih poklicev brez jasnega finančnega načrtovanja,
• centralizaciji kadrovskega štipendiranja, ki lahko vodi v močan upad že tako premalo podeljenih kadrovskih štipendij.

Štipendije so pravično razdeljene?
DOS: Glede pravičnosti podeljevanja štipendij je najbolj problematično podeljevanje Zoisovih štipendij, saj se prevelik poudarek daje le na splošni učni uspeh, prav tako pa je postal sistem določanja izjemnega uspeha zastarel. Glede pravičnosti podeljevanja državnih štipendij pa je podeljevanje le polnoletnim dijakom diskriminatorno do mladoletnih dijakov, saj menimo, da se mora podeljevati državne štipendije na podlagi statusa, ne starosti.

ŠOS: Trenutno ne najbolj. Še vedno je treba urediti štipendiranje mladoletnih dijakov in študentov na 3. bolonjski stopnji, urediti je treba področje Zoisovega štipendiranja, financiranje deficitarnih štipendij, popolno združljivost vseh štipendij, področje mreže podeljevanja kadrovskih štipendij ter določiti primernejše pogoje za vračanje štipendij. Novi zakon obljublja zgolj 10.000 štipendij več, kar pomeni, da bo še velik del študentov tudi v prihodnje moral pridobiti del dohodka sam. Po drugi strani, ko govorimo o 10.000 več državnih štipendijah za študente, pa žal ne moremo obiti dejstva, da bo zaradi tega 18.000 državnih štipendij za mladoletne dijake manj, kar seveda za ŠOS ni primerna rešitev.

Je področje ustrezno urejeno, kakšne spremembe predlagate?
DOS: Področje štipendiranja je popolnoma neustrezno urejeno. Že dve leti opozarjamo, da rešitev, ki jo opredeljuje novi zakon, ni pravična, vendar ministrstvo ne odstopa od predlagane ureditve. Menimo tudi, da je ustavno sporno tudi to, da se mladoletnim dijakom, ki so državno štipendijo pridobili do konca svojega izobraževalnega programa, to z novim zakonom do polnoletnosti postavlja v stanje mirovanja, saj se jim s tem dejansko odvzema že pridobljena pravica. Zato trenutnega predlaganega zakona ne podpiramo. Prav tako smo kritični do področja podeljevanja Zoisovih štipendij.

ŠOS: To področje ni ustrezno urejeno. Predlagali smo ogromno sprememb, ki bi izboljšale sistem štipendiranja v Sloveniji, njegovo dostopnost in pravičnejšo porazdelitev, vendar niso bile vse upoštevane. Na zakon o štipendiranju, ki čaka drugo obravnavo v državnem zboru, smo podali 43 amandmajev. Težava je v tem, ker država ne namerava nameniti kaj dosti več sredstev za štipendije, ampak bo enostavno prerazporedila sredstva od enih uporabnikov do drugih. Tako bo dijakom ukinila državne štipendije, študentom otroške dodatke in ta sredstva razdelila med nove štipendije. Ob prerazporejanju teh sredstev pa je država pozabila na položaj mladoletnega dijaka, ki bo ostal brez državne štipendije in, kot je bilo sprva mišljeno, ob isti višini otroških dodatkov. Šele na naša opozorila, da se dijakom odvzema štipendije, draži se jim prehrana, na področju prevoza se ne namenja novih subvencij, je država nekoliko povišala otroške dodatke, a ti se niti premerjati ne morejo z višino izgubljene državne štipendije. Ocenjujemo, da naj bi kar 18.000 dijakov izgubilo državno štipendijo. Sredstva, pridobljena z ukinjanjem teh štipendij in ukinjanjem otroških dodatkov za študente, naj bi se namenilo za štipendije nad 18 let ter tudi za druge socialne transferje. Družina z enim mladoletnim dijakom bi tako izgubila najmanj 84 evrov dohodkov, v družini, v kateri sta dijak in študent, pa se vsote dvigajo tudi do 150 evrov mesečno.

Še vedno ni jasno, kakšen vpliv bodo imele nepremičnine na cenzus. Predvidevanja so, da bosta preteklo študentsko delo in napihnjena vrednost nepremičnin izničila načrtovane pozitivne učinke višjega cenzusa, zakon prav tako zaostruje pri upoštevanju študentskega dela v cenzus, saj se je do zdaj vštevalo v cenzus le študentsko delo, ki je presegalo posebno osebno olajšavo za študentsko delo.

Nasprotovali smo tudi zaostrovanju pogojev za pridobitev Zoisovih štipendij, saj je treba sistem Zoisovega štipendiranja popolnoma prenoviti. Zato je nesmiselno zdaj zaostrovati pogoje, saj bi s tem nastalo nepregledno število različnih sistemov. Prav tako predlagan način podeljevanja Zoisovih štipendij onemogoča pridobitev štipendije študentom, uzakoniti pa želi že zastarel in preživel koncept štipendiranja nadarjenih.