Po njegovih navedbah je dobro, da se vsi zavzemajo za uveljavitev arbitraže po mirni poti in z dialogom, ki je potreben in koristen. Tudi slovenska politika ima dolžnost, da si prizadeva uveljaviti arbitražni sporazum, vendar hkrati paziti na svoj obraz pred mednarodno in domačo javnostjo, je dodal.

Predsednik republike, predsednik DZ-ja Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik DS-ja Mitja Bervar so se tudi strinjali, da je odločitev Evropske komisije, da pomaga pri uveljavitvi sporazuma, za nas dobrodošla in jo v tej luči tudi pozdravljajo.

"Slovenija ne more oklevati"
A opozarjajo, da Slovenija, če se na hrvaški strani kljub obvezam ne bi nič premaknilo, ne more oklevati. Po Pahorjevih navedbah bo Slovenija ukrepala mirno in potrpežljivo, a odločno. Tako da ne bi izzvali incidentov ali izvajali protiukrepov, ki bi zaostrili dobre medsosedske odnose in podporo mednarodne skupnosti, je poudaril. A dodal, da bo verjetno treba, če ne bi prišlo do odziva, stopnjevati ukrepe za uveljavitev odločbe, ki bi lahko na neki točki pripeljalo do stališča Hrvaške, da smo posegli v njihovo suverenost.

Tudi Cerar je v tej luči po srečanju povedal, da procesi za uveljavitev arbitražnega sporazuma potekajo. Tudi sam si prizadeva za dialog, je dejal, čeprav ugotavlja, da za zdaj pri tem niso uspešni, saj hrvaška stran še vedno zavrača uveljavitev sporazuma.

A je Cerar poudaril pomen vztrajanja pri uveljavitvi odločitve arbitražnega sodišča, saj je "arbitražna odločba čvrst pravni temelj, na katerem lahko legitimno in legalno utemeljujemo zahtevo za njeno izvršitev". Odstop od tega principa ne bi pomenil le kršitve mednarodnega prava, ampak tudi ne bi bil v interesu Slovenije, meni. "Če bi se odpirala nova vprašanja, bi to bilo za nas slabše, in tega ne bom dopustil," je zagotovil.
Brglez je poudaril, da je DZ glede uveljavitve arbitražne razsodbe storil prve ključne korake, nekaj jih še bo, in to neodvisno od iztekanja šestmesečnega roka za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev razsodbe. "Vsi se moramo zavedati, da bo potrebnega veliko potrpljenja, da se bo meja uresničila v naravi, v dogovoru s Hrvaško," je dejal.

Za posodobitev sistema narodne varnosti
V luči nepredvidljivosti sveta okoli nas in novih dejavnikov tveganja so predsedniki spregovorili tudi o nujnosti posodobitve sistema nacionalne varnosti. Po njihovih ocenah je bilo na tem področju v zadnjem letu veliko storjenega, med drugim so več sredstev namenili Slovenski vojski. Ob tem pa Pahor ponovno opozarja na dolžnost pristojnih v vojski, da se poenotijo o namenu porabe teh sredstev.

Brglez je ocenil, da ta vprašanja poleg spodbude zaradi zavez v Natu ali EU-ju potrebujejo tudi notranjo motivacijo. To vidi v razvijanju t. i. mehkih elementov varnosti, ki bi prispevali k temu, da bi se ljudje tudi počutili varne.

Vpliv političnih razhajanj na razvoj
Predsedniki so spregovorili tudi o času do volitev, ki bodo po Pahorjevih navedbah verjetno sredi junija. Želijo si, da bi s politično stabilnostjo omogočili vladi, DZ-ju in DS-ju, da krepijo spodbudne kazalce v Sloveniji in zaradi običajnih razhajanj pred volitvami ne bi trpel napredek Slovenije.

Po ocenah političnega vrha je pomembno za naše mednarodno življenje tudi to, da Slovenija opazuje in se primerno odziva na spremembe v EU-ju, ob čemer so predani zamisli, da bi Slovenija ostala v jedrnem delu Evrope.

Predsedniki sicer ocenjujejo, da so njihova srečanja - letos so se sestali četrtič - koristna z vsebinskega in simbolnega vidika, zlasti zaradi sporočila sodelovanja in prispevka k politični stabilnosti.

Slednjo je poudaril tudi Cerar, ki je izpostavil, da je vlada s politično stabilnostjo in ukrepi ustvarila pogoje za razvoj slovenskih potencialov. Spomnil je na čas ob prevzemanju vlade, ko je bila Slovenija v krizi, zaradi česar je bila plen za številne dejavnike zunaj nje.

Bervar pa je povabil politične deležnike k skupni ugotovitvi, da je Slovenija na pravi poti in potrebuje politično stabilnost. V kontekstu minulih in bližajočih se volitev je pozval k stabilnosti in kredibilnosti ter dodal, da je "čas, da postanemo zrela demokracija in se temu primerno obnašamo".

Opredelitev do financiranja šolstva
Politični vrh se je po srečanju opredelil do financiranja zasebnih šol in se zavzel za z ustavo skladno rešitev. Predsednik države zagovarja stališče, da se od države predpisani programi v javnih in zasebnih šolah financirajo enako, razen dodatnega programa, s katerim zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese.