Stiske iz omaric na Trgu republike – projekt o duševnih stiskah učencev

Duševno zdravje otrok in mladih je pomemben napovednik zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Takojšnja obravnava je lahko ključna za nadaljnji potek bolezni.

Kot razkrivajo pretresljive zgodbe v omaricah, se stiske učencev osnovnih in srednjih šol nanašajo na zelo različna področja. Od hudih težav v odnosih s starši ali med samima staršema do hudih osebnih stisk, ki spremljajo psihološki in biološki segment odraščanja in spoprijemanja mladih z različnimi stresnimi situacijami. Preberemo lahko težave o iskanju spolne identitete, o stresu zaradi videza, kože, las, o težavah s prijatelji, sošolci, učenju, telesni teži in drugih izzivih.

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja

Na prireditvi pred svetovnim dnevom duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo v četrtek, je organizatorka programov zagovorništva na Unicefu Slovenija in vodja projekta Kako se počutiš, sicer pa socialna pedagoginja, Maja Planinc, povedala, da cilj projekta sloni na treh stebrih: "Na eni strani gre za ozaveščanje splošne javnosti o problematiki duševnega zdravja otrok in mladih. Potem je tu spodbujanje odločevalcev, da se sistemske rešitve najdejo tako za dolge čakalne vrste kot tudi za regijsko razpršeno pomoč, da bi vsi otroci takoj, ko potrebujejo pomoč glede duševnega zdravja, tudi do tega prišli. In tretjič, gre za sodelovanje s šolami in vzgojnimi zavodi, kjer poskušamo v čim večji meri izobraziti učitelje, pedagoške delavce in vzgojitelje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Do zdaj smo izobrazili že več kot 1000 pedagoških delavcev in s tem projektom, Kako se počutiš, smo prišli v stik oziroma nekako ozavestili tudi več kot 8000 otrok in 14.000 staršev."

Skrb vzbujajoče dejstvo je, da se vsak četrti mladostnik v Sloveniji spoprijema z duševnimi stiskami. Večina pa o stiskah, ki jih doživljajo, ne spregovori z odraslimi in jih poskuša reševati sama. Kampanja Stiske iz omaric tako razkriva zgodbe, ki so simbolično skrite v šolskih omaricah – tam, kjer otroci in mladostniki velikokrat skrijejo stvari, za katere ne želijo, da bi jih kdo videl.

Stiske iz omaric naj vidijo vsi, tudi v najvišjih vejah oblasti

"Stiske učencev se zgodijo predvsem v prostorih šol, zato smo te stiske skrili v šolske omarice. Seveda tudi znotraj družin se dogajajo in pa v njihovih lokalnih okoljih, kjer se mladi in otroci zadržujejo. Postavili smo jih na oči vseh, da pokažemo, katere stiske se dejansko dogajajo in predvsem, da spodbudimo odrasle odločevalce in vse, ki prihajajo v stik z otroki, da smo pozorni na te stiske, da odpiramo prostor, nudimo varen prostor otrokom in mladim, da se zmorejo odpreti in začeti govoriti o svojih težavah," je povedala Maja Planinc.

Gre za resnične zgodbe otrok in mladih iz vse Slovenije

Vse stiske, ki jih lahko preberemo v šolskih omaricah, so napisali učenci osnovnih in srednjih šol. "Pridobili smo jih od svetovalnih delavcev v osnovnih šolah in od psihoterapevtov, ki se ukvarjajo z otroki in z mladimi. Lokacijo Trg republike pa smo izbrali načrtno, ker je to problematika, ki se tiče nas vseh, se pravi celotne republike, pa tudi zaradi tega, ker je ta lokacija zraven državnih odločevalcev. Pred nami je parlament, kjer se sprejemajo zakoni, ukrepi na državni ravni, blizu je pa tudi vladna stavba," je še povedala Planinc.

Zgodbe lahko preberete tudi na spletni strani projekta
"Zraven teh zgodb tukaj, ki si jih lahko v živo ogledate in preberete, imamo tudi spletne, virtualne omarice. Strašljivo je to, da gre za dejanske zgodbe, dejanske stiske otrok. Res se jih splača prebrati, predvsem pa se zavedati dejstva, da se je o čustvih in problematiki duševnega zdravja vredno izobraziti in tudi pogovarjati s svojimi otroki. Zdaj, predvsem po obdobju korone, se malce bolj odpira ta tema, še vedno pa so vrzeli med preventivo in kurativo, še vedno šolsko pedagoško osebje čuti, da ni dovolj usposobljeno za naslavljanje te teme. Potrebno bi bilo, da je pogovor o duševnem zdravju in veščine s tega področja, del šolskega kurikuluma, da se vsi pedagoški delavci o tem izobrazijo že v sistemu izobraževanja," je povedal izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

Odprtja razstave se je udeležila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič

"Veste, danes otroci doživljajo popolnoma drugačne stiske, kot so jih morda pred desetletji. Svet, v katerem danes živijo otroci, je popolnoma drugačen od tistega, v katerem smo živeli mi, to se pravi pred še nekaj desetletji. Otroci so izpostavljeni vsebinam, ki jim mi nismo bili. Več je anksioznosti, več je depresije, več je, kar je še posebej skrb vzbujajoče, samomorilnih misli. Otroci gledajo na ta svet z odprtimi očmi, ne znajo pa še kritično presojati, kaj je dobro, kaj ni dobro, kaj je prav, kaj je narobe, vsaj v zgodnjih letih še ne. Zato se je treba z njimi pogovarjati, moramo jim pokazati, da morajo najti stik s svetom okoli sebe, s tistim pravim, živim svetom," je povedala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Duševne težave velikokrat izvirajo iz pehanja po uspehu in primerjanja z drugimi

Klakočar Zupančič je tudi poudarila, da je mirnejše življenje v današnjih časih dobesedno vrednota in da je uspeh odvisen od tega, kako ga definiramo. "Ampak na srečo je pravzaprav treba zelo malo in največ, kar lahko imamo, je pristen odnos do sočloveka in pristen odnos s svetom," je še dodala.

Prispevek iz projekta Stiske iz omarice, ki je bil predvajan v Infodromu v petek, 11. oktobra

Duševnih stisk med mladimi je ogromno

Med otroki in mladostniki v Sloveniji strokovnjaki zaznavajo vse več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora. Glavno zdravilo za lajšanje duševnih stisk pa je pogovor. Žal se mladostniki in otroci pogovoru o stiskah izogibajo: iz rezultatov raziskave Unicefa Slovenija je namreč razvidno, da težave v večini primerov rešujejo sami.

Zato so v Unicefu želeli zagnati pobudo, ki bo odrasle in otroke spodbudila k pogovoru o duševnih stiskah. Verjamejo namreč, da kot družba nosimo odgovornost za normalizacijo pogovora o duševnih stiskah in smo torej dober zgled zdajšnjim in prihajajočim generacijam otrok.