Stolp, ki se je znašel v središču gradbeniške afere. Foto: MMC RTV SLO
Stolp, ki se je znašel v središču gradbeniške afere. Foto: MMC RTV SLO
Društvo kontrolorjev letenja.
Društvo kontrolorjev letenja je na novinarski konferenci predstavilo strokovne razloge za nujnost gradnje stolpa na Letališču Jožeta Pučnika za nadaljnji razvoj letalskega prometa v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Žerjav predlagal nižji kontrolni stolp
Od kod se nadzira slovensko nebo?

Kot so poudarili, pri tem ne gre le za kontrolni stolp letališča, temveč tudi za center za kontrolo celotnega zračnega prometa nad Slovenijo, vključno s preleti. Zaradi povečanja števila poletov bi z današnjimi zmogljivostmi po letu 2010 prišlo do prezasičenosti slovenskega zračnega prostora, s čimer bi se tujci po letu 2010 začeli izogibati preletom čez Slovenijo, Letališče Jožeta Pučnika pa bi zastalo v razvoju, saj je že zdaj na vrhuncu svojih zmogljivosti.

Obstoječa rešitev edina, ki je lahko dejansko zgrajena do 2010
Združevanje obeh objektov se jim zdi smotrno zaradi časovnih pogojev in nasploh enkratne gradnje namesto dveh posebej. Višina stolpa pa naj bi bila odvisna od okolja, med drugim tudi od njegove oddaljenosti od steze, ki je v tem primeru 750 metrov.

Mogoča naj bi bila tudi lokacija bližje stezi na južni strani letališča, vendar ker zemljišče nima niti lokacijskega načrta, bi se gradnja najverjetneje zelo zavlekla. Zato so presodili, da je obstoječa rešitev edina mogoča, saj je lahko zgrajena do leta 2010.

Stolp ne bo financiran iz davkoplačevalskega denarja
Sicer pa je Kontrola zračnega prometa družba, ki se je leta 2004 ločila od države in je v 100-odstotni državni lasti in se financira le iz lastnih sredstev, med drugim tudi od preletnih taks, pri čemer po evropskih direktivah ne sme nikoli imeti denarnega presežka. Tudi celoten stolp tako ne bo financiran iz davkoplačevalskega denarja.

Trenutno delujejo v polnih prostorih na Kotnikovi ulici v Ljubljani na štirih konzolah (in še eni rezervni) za nadzor zračnega prometa, v novem centru pa je predvidenih sedem konzol.

Žerjav je za nižji stolp
Minister za promet Radovan Žerjav pa je javnemu podjetju Kontrola zračnega prometa Slovenije naložil, naj poišče prostor, kjer bi lahko postavili bistveno nižji stolp. Ta bi moral stati blizu delovnih prostorov letališča, najbolje tik ob terminalih. Poleg tega mora podjetje najti tudi optimalno rešitev za gradnjo novega objekta za vodenje in kontrolo zračnega prometa ob letališču.

Žerjav se je sestal tudi z direktorjem Kontrole zračnega prometa Srečkom Janšo in mu dal "še nekaj časa za razmislek o odstopu s položaja direktorja" , so sporočili z ministrstva.

Srečko Janša sestavlja delovno skupino
S Kontrole zračnega prometa pa so sporočili, da odločitev o odstopu direktorja še ni sprejeta, Srečko Janša pa že pripravlja sklep o imenovanju delovne skupine, ki bo izvedla načrte, o katerih so govorili z ministrom. O predlogu nove lokacije kontrolnega stolpa in njegove višine bo tako izvedena nova študija, o izsledkih pa bodo obvestili javnost.

B. K.

Žerjav predlagal nižji kontrolni stolp
Od kod se nadzira slovensko nebo?