Nova vlada pa se ne bi izvolila, ampak bi se 13. junija izvedle tako volitve v evropski parlament kot tudi v slovenski DZ, je predlagal in dodal, da rešitev vprašanja izbrisanih vidi v ustavnem zakonu, čemur je pritrdil tudi prvak NSi-ja Andrej Bajuk.

Čim prej se bodo začela pogajanja v zvezi z ustavnim zakonom, prej bo dosežena dvotretjinska večina o njem, še meni Janša in pričakuje, da se bodo stvari spremenile po parlamentarnih volitvah.

"Odločbe, ki jih Bohinc izdaja, od nedelje niso le nezakonite, ampak tudi nelegitimne. V vsakem primeru bo prišlo do sprejema ustavnega zakona," je prepričan prvak SDS-a. Upa tudi, da bo po nedeljskem referendumu prišlo do nekaj več razuma v vladni palači, da ne bodo več ponavljali istih napak tudi s sistemskim zakonom, kot so jih s tehničnim, in da ne bodo silili ljudi na referendum z izglasovanjem sistemskega zakona.

LDS: Nizka udeležba referenduma
Udeležba na referendumu o izbrisanih je bila nizka, upoštevajoč kampanjo, v kateri se je opozicija posluževala vseh sredstev. Kot je ocenil predsednik sveta LDS-a Gregor Golobič, so državljani s 70-odstotno neudeležbo dokazali, da Slovenija ni ksenofobna država, v LDS-u pa ne obsojajo niti preostalih 30 odstotkov državljanov. Med temi so po njegovem prepričanju tudi volivci LDS-a.

Izvršni direktor LDS-a Bogdan Biščak je pojasnil, da je predpogoj za pogovore o ustavnem zakonu odmik opozicije od stališč, zapisanih v prvi referendumski pobudi opozicije o sistemskem zakonu.

SNS: Izid referenduma za "izbris Bohinca"
V SNS-u ocenjujejo, da nedeljski referendum o izbrisanih nakazuje, da Slovenci ne bodo dopustili razprodaje slovenskega državljanstva. Na podlagi izidov referenduma bi moral notranji minister Rado Bohinc takoj prenehati izdajati odločbe izbrisanim in razveljaviti do zdaj izdane odločbe, je povedal poslanec SNS-a Sašo Peče.

Ob tem v SNS-u pričakujejo in pozivajo Bohinca, da odstopi s položaja ministra, saj referendumski izid nakazuje voljo državljanov po "utemeljenem izbrisu njega samega iz izvršilne veje oblasti".

EU brez komentarja o referendumu
Evropska komisija v Bruslju ni želela komentirati izidov nedeljskega referenduma o ureditvi vprašanja izbrisanih v Sloveniji. Na izid nimamo odziva, saj gre za notranjo zadevo Slovenije, v zvezi s katero komisija nima nobenih pristojnosti, je dejal tiskovni predstavnik komisije Diego de Ojeda.

Kot vemo, se referendum nanaša na uresničevanje ene od odločitev ustavnega sodišča. Pozorno bomo spremljali, kako tema napreduje, je še dejal.

Velika večina proti tehničnem zakonu
Po 510.835 preštetih glasovih je PROTI tehničnemu zakonu o izbrisanih glasovalo 94,68 odstotka udeležencev referenduma. Po neuradnih podatkih Republiške volilne komisije (RVK) je ZA obkrožilo 3,82 odstotka volivcev, 1,5 odstotka oddanih glasovnic pa je bilo neveljavnih. Uradni izidi bodo predvidoma objavljeni po velikonočnih praznikih, 13. aprila.

Referenduma se je udeležilo 511.321 volivcev, kar pomeni 31,45-odstotno volilno udeležbo. Največja volilna udeležba je bila v kranjski volilni enoti (34,29 odstotka), najmanjša pa v mariborski (27,73 odstotka).