Stres, ki je na slovesnosti v spomin na žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Teharjah daroval sveto mašo, je menil, da so teharske žrtve v javni spomin nazaj priklicale šele vzpostavitev demokracije v Sloveniji ter javne molitve.

Stres: Teharje ne zaostajajo za drugimi taborišči
"Poprej je pred njihovo podobo brlela lučka le v tihem in bolečem spominu njihovih mater in očetov, sester in bratov, sinov in hčera, sorodnikov in prijateljev. Njihovo ime se ni smelo izreči v javno besedo in molitev, kraja njihovega trpljenja ni smel obsijati plamen sveč in olepšati šopek rož. Danes tukaj stoji mogočen spomenik, in prav je tako," je poudaril.

Celjski škof je prepričan, da Teharje nič ne zaostajajo za drugimi svetovno znanimi taborišči smrti, zato je po njegovih besedah potrebno, da se za ta kraj izreče vsa resnica o odgovornosti za moralne madeže.

Velikonja: Kljub spomeniku brez vseh odgovorov
Podpredsednik Nove Slovenske zaveze Tine Velikonja, ki je bil zaprt v teharskem taborišču, je v nagovoru zbranim dejal, da Teharje sicer krasi spomenik z vencem, za katerega pa se niso dogovorili, ali pomeni črko omega - torej zadnjo črko grške abecede in s tem konec življenja, ali pa gre za avreolo zmagoslavja, na katerem pa ne piše, kaj se je dogajalo pred 63 leti.

Teharje leta 1945 taborišče za domobrance
V taborišče na Teharjah so konec maja leta 1945 namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Konec maja so partizanske oblasti v taborišče tako pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3.000 domobrancev. Po ocenah poznavalcev je šlo skupaj za okoli 5.000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.

Na mestu zločinov sta postavljena spomenik in spominski park Teharje, ki naj bi prispevala k spravi. Spominski park Teharje je osrednji državni park Republike Slovenije, ki je posvečen zamolčanim žrtvam povojnih pobojev. Objekt je bil odprt oktobra leta 2004.