Predstavniki ministrstva za delo in študentske organizacije soglašajo z zamislijo, da vsako delo šteje; zato bodo študenti in dijaki od svojega zaslužka plačevali prispevek v vrednosti 15,5 odstotka v pokojninsko blagajno.
Če navedemo primer: študent danes zasluži 100 evrov neto, strošek delodajalca je 130 evrov; po novi ureditvi bo strošek za delodajalca skoraj za deset evrov nižji, študent pa bo moral od 100 evrov zaslužka petnajst evrov prispevati v pokojninsko blagajno; na račun bo tako dobil 85 evrov.
Napotnice ostajajo
Študentska organizacija po besedah njenega predsednika Mitje Urbanca zahteva še minimalno ceno za uro dela, zato da delodajalci ne bi celotnih stroškov dela prenesli na študenta: "Zagovarjali smo uvedbo minimalne urne postavke. Ta znaša 4,5 evra bruto oz. 3,8 evra neto."

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa zagotavlja, da bo študentsko delo ostalo med manj obremenjenimi oblikami dela: "Zavedamo se, da študentsko delo mladim daje stik s trgom dela, po drugi strani pa jim daje možnost dodatnega zaslužka in s tem izboljšuje njihov socialni položaj. Po drugi strani pa delodajalcem zagotavlja določeno mero prožne delovne sile."

Tudi v novi ureditvi ostaja študentska napotnica, ostajajo študentski servisi, ki bodo od študentskega dela prejeli enak zaslužek kot zdaj. Vzpostavila naj bi se centralna evidenca študentskega dela; študente in ministrstvo pa razdvaja vprašanje, kdo bo ocenjeval delovne izkušnje študentov in mladih. Predlog zakona bo javno dostopen takoj po novem letu.

Čedalje bolj prazni pokojninska in zdravstvena blagajna sta državo pognali v lov za novimi viri davčnih prihodkov. Pod sloganom "Vsako delo šteje" je bil že v času druge Janševe vlade sprejet tudi novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je s pokojninskimi prispevki, 15,5 odstotka od bruto prihodka, obdavčil do sedaj s tem davkom neobdavčene avtorske pogodbe. Novembra letos pa je interventni zakon za zdravstvo za te pogodbe začel uvajati še 6,36-odstotno dajatev za zdravstveno blagajno.