Le petina študentov prejema štipendijo, zato študentsko delo opravlja funkcijo korektiva, ki študentom preostane kot edina možnost za plačevanje stroškov študija, so za MMC povedali v Študentski organizaciji Slovenije.

Samo s štipendijo ne moreš preživeti
Preden se država loti sprememb na področju študentskega dela, bi morala spremeniti štipendijsko politiko, ki je še vedno neustrezna in nezadostna, so še poudarili v ŠOS-u, kjer ugotavljajo, da vsaj tretjina študentov lahko nadaljuje študij prav zaradi zaslužka v okviru študentskega dela.

Mnenju, da je treba pred odpravo študentskega dela urediti področje štipendiranja se pridružujejo tudi v Združenju delodajalcev Slovenije, kjer so prav tako prepričani, da so štipendije prenizke in ne omogočajo samostojnega življenja. Jože Smole (ZDS) je za MMC izpostavil tudi zmotno prepričanje, da delodajalci pri delu študentov nimajo stroškov, saj delodajalec poleg "neto" ure plača še 12 odstotkov koncesijske dajatve, 2 odstotka dodatne koncesijske dajatve, 20-odstotni DDV na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev, kar skupaj znaša 16,8 odstotka neto plačila študentu.

ZDS: Študentsko delo je kratkotrajno, nezahtevno in občasno
Smole študentsko delo sicer opredeljuje kot delo nestalne narave, pri katerem delodajalec nima jamstva, da bo dobil za delo primernega kandidata, in ko tega za delo usposobi, potreba po delu navadno že preneha. Tako naj bi bilo študentsko delo le občasno, nezahtevno in kratkotrajno. Če imata tako delodajalec kot študent - delavec interes za prihodnjo zaposlitev, pa Smole kot primernejšo obliko dela navaja strokovno prakso, pripravništvo ali štipendiranje. Poudarja tudi potrebo po spodbudah podjetjem za štipendiranje, ki pa mora priti iz vlade. V mislih ima predvsem davčne olajšave za podjetja.

Tudi ŠOS je prepričan, da se študentsko delo bistveno razlikuje od rednega, zato meni, da nelojalne konkurence med iskalci redne zaposlitve in študenti ni, čeprav priznava, da bo med gospodarsko krizo za študente ostalo kakšno delovno mesto več.

Študentska populacija: Delaš le, dokler nimaš diplome, a imaš napotnico
Vendar pa mnenja iz študentske populacije kažejo drugačno sliko. Tako ni nujno, da je študentsko delo kratkotrajno, saj mnogi študentje pri enem delodajalcu v obojestranko zadovoljstvo delajo tudi več let. Na težave naletijo, ko diplomirajo, saj jim delodajalec ne ponudi stalne zaposlitve, ampak raje zaposli drugega študenta, ki lahko prinese študentsko napotnico. Tako so študentje s statusom nelojalna konkurenca študentom z diplomo v žepu.

Druga težava je, da študentje zelo redko delajo v okviru svoje stroke, torej področja, za katerega se izobražujejo. Zato nekateri predlagajo, da bi bilo študentsko delo omejeno le na poletne mesece na področju študijskega zanimanja. Med razmišljanjem o rešitvah študentskih težav del študentske populacije podpira tudi zamisel o nekakšni obliki posojil, ki jih študentom, ki bi študij dokončali v rednem roku, ne bi bilo treba vračati.

MDDSZ: Ureditev, ki je presegla namen
MMC je za mnenje povprašal tudi ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, kjer ugotavljajo, da je ureditev študentskega dela, kot jo poznamo danes, že presegla izhodiščni namen, za katerega je bila vzpostavljena. Zato ministrstvo razmišlja o možnosti preureditve študentskega dela na način, ki bi spodbujal k hitremu dokončanju študija in vključitvi na trg dela.

Študentski servis: Prednosti in pomanjkljivosti sprememb
V e-Študentskem servisu priznavajo, da spremembe, ki jih načrtuje vlada, lahko prinesejo določene prednosti, "je pa potrebno tako občutljive teme obravnavati skrajno previdno, postopno in celostno, nikakor pa ne kot samo še eno ad-hoc reformo za polnjenje proračuna na plečih mladih". Študenti, ki jim posredujejo delo, se po njihovem mnenju ne bojijo izgube trenutnega dela, ker lahko hitro dobijo drugega, "res pa je, da so se primorani fleksibilno prilagajati in včasih delati zgolj za plačilo, drugič zaradi izkušenj, seveda v idealnem primeru zaradi obojega".

Ne glede na to, da je delo študentov manj obdavčeno, pa po trditva servisa to ne pomeni, da je njihovo delo tudi absolutno cenejše od rednih zaposlitev. "Pogosto je bruto strošek minimalne plače manjši strošek, kot bi za primerljivo delo znašal strošek dela študenta", pojasnjujejo na servisu, a dodajajo, da to velja za enostavna in fizično zahtevna dela. Prepričani so, da je redna zaposlitev pri delodajalcu, pri katerem je posameznik delal kot študent, tudi najpogostejši vstop na trg redne delovne sile.

"Študentsko delo" vs. "študent, ki dela"
MMC je zanimalo tudi, kako je študentsko delo urejeno v drugih državah. Našemu sistemu najbližje so države nekdanje Jugoslavije, v večini držav pa naj bi obseg dela študentov naraščal. Tudi na ŠOS-u pravijo, da je odstotek študentskega dela v Sloveniji primerljiv z drugimi državami, a je sistem dela študenta s statusom urejen drugače in se ne imenuje "študentsko delo".