Foto:
Foto:
Sodniška broška
Sodniki, imenovani za določen čas, bi bili dodeljeni sodiščem, ki imajo največ nerešenih zadev. Foto: RTV SLO

S sodniki, ki bi jih imenovali le za 5 let, bi bilo mogoče na najustreznejši način zagotoviti ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oz. odpraviti sodne zaostanke, meni minister.

Šturm namerava argumente za predlagane spremembe temeljito predstaviti vsem akterjem, tako politiki kot tudi sodnikom, ki so že izrazili nestrinjanje s predlogom.

Druga možnost: Trajni mandati
Kot alternativo Šturm navaja zaposlitev dodatnih sodnikov za nedoločen čas, ki sicer ne zahteva spremembe ustave, bi pa pomenila mnogo večji poseg v državni proračun. Šturma pri tej rešitvi moti tudi nevarnost, da bi s takšnim posegom prekinili normalno menjavo generacij iz vrst mladih pravnikov na sodniška mesta.

Po napovedih ministrstva bi bilo za določen čas smiselno imenovati 125 sodnikov, do leta 2010, ko naj bi po načrtih odpravili sodne zaostanke, pa bo trajni mandat z dopolnitvijo 70 let potekel le 4 sodnikom.

Nujno zapolniti luknje
Šturm še pojasnjuje, da bi bilo za ustrezno delovanje sodišč pri odpravi zaostankov s trajnimi mandati nujno zapolniti tudi 70 prostih mest, za določen čas pa je treba zaposliti tudi dodatno pomožno strokovno osebje, 250 sodelavcev leta 2007 in prav toliko leta 2008.