Uveljavitev zakona se je sicer zamaknila, ker sta policijska sindikata vložila referendumsko pobudo o zakonu, umaknila pa sta jo po slabih dveh tednih pogajanj in sklenitvi sporazuma z vlado.

V 8-odstotni rez so sindikati privolili nekaj dni po stavki
Zakon posega v okoli 40 drugih zakonskih ureditev. Glede na dogovor s sindikati so poslanci varčevalne ukrepe nekoliko omilili, vanj pa so vključili tudi možnost zvišanja davka na dodano vrednost. Varčevalni ukrepi posegajo na številna področja, med drugim v plače in druge prejemke javnih uslužbencev.

Skoraj 170 tisoč ljudi bo tako julija dobilo nižje plače. V 8-odstotni rez so sindikati privolili nekaj dni po stavki. V številkah to pomeni: če je zdaj povprečna bruto plača v javnem sektorju 1650 evrov, bo po novem 1519 evrov, je v Odmevih poročala Lidija Pak.

Odprava nesorazmerij, v katere je privolila vlada, pa bo v povprečju uslužbencem prinesla 4, 6 odstotka. Znižanje za 8 odstotkov in odprava nesorazmerij tako v povprečju prineseta 55 evrov nižje plače v javnem sektorju.

Manj dopusta in nižji stroški zdravstvenih storitev
Regres za letni dopust javnih uslužbencev bo letos odvisen od plačnega razreda, konec pa je tudi z več kot 35 dnevi dopusta. Prevoz na delo bo poravnan z 8 odstotki cene bencina, za malico pa bo povračila nekaj manj kot doslej.

Pokojnine se letos ne bodo usklajevale, medtem ko se bodo pokojnine, ki se izplačujejo iz državne blagajne, znižale. Letni dodatek za rekreacijo bodo dobili le tisti upokojenci, ki imajo pokojnino nižjo od 622 evrov. Na področju zdravstvenega varstva se bodo med drugim znižali stroški zdravstvenih storitev, ki jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje.

Nekaj evrov več naj bi dobili od bogatašev
Denarnice uslužbencev, ki imajo otroke v vrtcih, bodo še tanjše. Če je doslej varstvo drugega otroka v vrtcu bilo brezplačno, bo zdaj zanj treba plačati 30 odstotkov. Otroške dodatke in darilo ob rojstvu bodo prejeli le še tisti, ki nimajo več kot 630 evrov neto prihodka na člana družine, porodniško nadomestilo pa bo po treh mesecih znižano na 90 odstotkov plače.

Država naj bi dobila nekaj več evrov od bogatašev, saj supervarčevalni zakon prinaša tudi dodatni davek na plovila, drage avtomobile in nepremičnine, vredne več kot milijon. In tudi dohodninsko lestvico so spremenili: za prihodke v 2012 bodo drugo leto tistim z do 18.534 evri odmerili dohodnino po 27-odstotni stopnji, 41-odstotno stopnjo so premaknili više, tako naj bi nekoliko razbremenili srednji razred, za tiste z več kot 69 tisoč 300 evri letnih prihodkov pa uvajajo nov dohodninski razred.

2. maj ostaja dela prost dan
Z varčevalnimi ukrepi se tudi ukinja 2. januar kot dela prost dan, medtem ko se po dogovoru vlade s sindikati kot dela prost dan ohranja 2. maj.

Varčevalnim ukrepom so še pred sprejetjem zakona v DZ-ju nasprotovali v sindikatih javnega sektorja in 18. aprila izvedli tudi splošno stavko javnih uslužbencev. Vlada in sindikati so nato po slabem mesecu pogajanj dosegli dogovor o znižanju plač, ki ga je podpisalo 21 od 33 reprezentativnih sindikatov. S sporazumom so se sindikati tudi zavezali, da ne bodo vložili pobude za referendum o varčevalnem zakonu in da ne bodo dejavno sodelovali pri morebitnem zbiranju podpisov.

Zakonu se napoveduje še ustavna presoja
Med njimi takrat ni bilo policijskih sindikatov, ki sta vložila referendumsko pobudo o zakonu in tako zamaknila njegovo uveljavitev. Po podpisu sporazuma z vlado in kolektivne pogodbe za policiste, ki prinašata izboljšanje položaja policistov, so referendumsko pobudo umaknili.

Zakonu se obeta še vložitev zahteve za ustavno presojo, ki so jo napovedali v Sindikatu ministrstva za obrambo. Na dan uveljavitve zakona nameravajo sprožili vse potrebne postopke za ustavno presojo ukrepov glede varovane plače in regresa za leto 2012.