Čeprav je na decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah največ glasov dobila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, temu ni uspelo sestaviti vlade, saj na glasovanju za mandatarja ni dobil zadostne podpore.
Je pa to nato uspelo njegovemu največjemu političnemu tekmecu Janezu Janši s pomočjo t. i. koalicije "ad hoc", ki je nastala med desnosredinskimi strankami ob imenovanju predsednika DZ-ja.
Vlada Janeza Janše je bila s 50 glasovi podpore ustoličena nekaj več kot dva meseca po volitvah. Nova vlada je zaprisegla 10. februarja in se takoj lotila dela. Že na prvi seji je razrešila direktorja Sove Sebastjana Selana in na njegovo mesto imenovala Damirja Črnčeca.
Razrešila je tudi direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča in kot vršilca dolžnosti direktorja urada imenovala Staneta Baluha, na mestu direktorja Ukoma pa je Darijana Koširja zamenjala z Anžetom Logarjem.
100 dni, 100 menjav
Sledile so še nekatere menjave v državnih organih in na ministrstvih. Med odmevnejšimi sta bili menjavi na čelu Arhiva RS-ja, ki ga po novem vodi Jože Dežman, in generalštaba Slovenske vojske, ki ga je prevzel Dobran Božič.
Vlada je sicer od začetka mandata opravila več kot sto kadrovskih menjav, kar je za tretjino več kot v enakem obdobju prejšnje vlade po vodstvom Boruta Pahorja.
Vlada še čaka na ustavno sodišče
Že na začetku je nova vlada napovedala tudi velike reze v javno porabo, kjer je najprej začela s krčenjem števila ministrstev. Namesto 15 resorjev ima Slovenija zdaj le še 11 ministrstev. Tu je največji odpor zbudila ustanovitev "superministrstva", v katerem so se združila kar štiri ministrstva (izobraževanje, šport, kultura, znanost) pod vodstvom Žige Turka.
Očitki so na vlado leteli zlasti iz kulturne srenje, ki je hitro pripravila tudi množičen protest pred vhodom v Cankarjev dom v podhodu Maximarketa (spomnimo se znamenitega "Ti si smrad" ministru Turku). A sprememb to ni ustavilo.
Prvi teden v marcu je vlada prepovedala še sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb v javnem sektorju, zaradi česar so na noge skočili sindikati in kulturniki. Medtem je s podpisi poslancev SD-ja in PS-ja na ustavno sodišče romala tudi zahteva po ustavni presoji zakona o vladi.
Razlog: prenos tožilstva s pravosodnega ministrstva pod okrilje notranjega, kar je zbudilo strahove, da si želi vlada podrediti organe pregona. Zakon je še vedno na ustavnem sodišču.
EU zaskrbljen nad našimi financami
Konec marca so se v javnosti prvič pojavili malce konkretnejši obrisi varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada pozneje postavila pred sindikate. V Slovenijo pa je prišla tudi ekipa Evropske komisije. To je namreč skrbelo javnofinančno stanje naše države. Preverjali so, ali bi lahko naše težave ogrozile delovanje EU-ja.
Sloveniji in njenim največjim bankam je sočasno padla še bonitetna ocena. V drugi polovici marca so se sestali še socialni partnerji, pred katerimi je še danes naloga oblikovati nov socialni sporazum.
April je bil povsem v znamenju varčevalnih ukrepov. Vlada je le prišla na plan s konkretnimi številkami – letos za 818 in prihodnje leto za skoraj 949 milijonov evrov prihrankov. Odzivi so bili burni in hitro so zazvenele še grožnje z novim referendumom.
Množice na ulicah, a sporazum le sklenjen
Sprva neuspešni pogovori s sindikati javnega sektorja so 18. aprila pripeljali do ene večjih stavk v zgodovini samostojne države, v kateri je sodelovalo približno 100.000 javnih uslužbencev.
Po stavki so se pogajanja nadaljevala, vladi pa je po enomesečnih usklajevanjih in več kot 200 urah pogajanj nato tik pred zdajci s sindikati vendarle uspelo doseči dogovor in 10. maja skleniti stavkovni sporazum.
V pogajanjih je vlada pri predvidenih ukrepih nekoliko popustila, da bi se izognila referendumu o zakonu, zato sprejeti zakon zdaj prinaša nekaj manj kot 222 milijonov evrov prihrankov v letošnjem državnem proračunu.
Rebalans proračuna po drugi strani še vedno predvideva varčevanje, vredno 880 milijonov evrov. Razliko naj bi pokrili z manjšimi izdatki za blago in storitve, subvencije, vlaganja ipd.
Manj davkov
Na gospodarskem področju je vlada sicer za povečanje konkurenčnosti in za zagon gospodarske rasti znižala davek od dohodkov pravnih oseb, ki se bo do leta 2015 postopoma zniževal z zdajšnjih 20 na 15 odstotkov, in zvišala olajšave za vlaganja podjetij in samostojnih podjetnikov.
Spremenila je prevzemno zakonodajo, s katero je zvišala prevzemni prag na 33 odstotkov glasovalnih pravic v ciljni družbi, prihodnje leto pa namerava 41-odstotni dohodninski razred pomakniti navzgor.

Ni še konec
Še vedno pa vlado čaka tudi dogovor o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Nič ni znanega tudi o morebitnem novem vlagatelju v močno oslabljeni NLB. Poleg tega sta policijska sindikata, ki varčevalnim ukrepom še vedno nasprotujeta, včeraj vložila pobudo za zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Zbiranju podpisov so podporo že napovedali vojaški sindikat ter gibanji 15o in Mi smo univerza. Obenem pa zdaj postaja glavni očitek vladi, da še vedno ni ukrepov, ki bi zagnali gospodarstvo.