Finančni minister Janez Šušteršič je povedal, da so ta teden na vladi postavili jasno mejo izdatkov in vsak minister je soočen z od 20 do 30 odstotki manj sredstev. Prepričan sem, da bo vsak minister natančno pogledal, kje uhaja denar, da ne bo treba nižati plač in zmanjševati sredstev na ključnih področjih.
Direktor Iskratela Dušan Šešok je uvodoma poudaril, da so se morali v krizi ves čas prilagajati in vzpostavljati konkurenčnost podjetja, ker je to ob svetovni konkurenci edina pot. "Zato me skrbi, da se tako ležerno govori o posameznih področjih. Minister bi moral točno vedeti, kaj se dogaja na njegovem področju, tako kot jaz vem za svoje podjetje," je dejal.
Za tretjino manj denarja ne bo izobraževanja
Prvi šolski sindikalist Branimir Štrukelj je poudaril, da ni zaposlenih 51.000 učiteljev, ampak je toliko vseh zaposlenih v šolstvu. Ne moremo držati enake kakovosti z manjšim številom učiteljev, je izpostavil.
Pripomnil je, da se s 30 odstotki manj sredstev ne da izpeljati izobraževanja in obenem dodal, da je pregled pogodb opravila še vsaka vlada do zdaj, zgodilo pa se ni nič. Meni, da bi bilo odpuščanje v javnem sektorju drago, zmanjšala pa bi se tudi raven kakovosti javnih storitev. Obenem pa bi odpuščanje zadelo mlade in izobražene zaposlene, ki bi lahko še ogromno prispevali.
Veliko balasta
Šolski minister Žiga Turk je dejal, da je prioriteta vzdrževati in še dvigovati kakovost šolstva. Obstaja nesorazmerje med številom zaposlenih v šolstvu in številom učiteljev, je dodal. Obstajajo rezerve, a ne na račun slabšanja kakovosti človeških virov, je prepričan.
Prav tako meni, da se je v zadnjih letih nabralo veliko uradov in agencij, ki niso potrebni. Zavzema se, da se ohrani denar za raziskave in šolstvo, a je treba drastično racionalizirati podporni aparat.
Pomembno je, kolikšen delež BDP-ja gre za javni sektor. Celotno svetovno gospodarstvo temelji na tem, da čedalje manj ljudi ustvari vse več, pri nas pa delo opravlja bolj ali manj enako število ljudi. Prepričan je, da je naš sistem tak, da samemu sebi ustvarja delo.
Rešitev težav vidi tudi v sodelovanju menedžerjev v javnem sektorju z ministri, saj vedo bolje, kje so možnosti za prihranek. "Tu pričakujemo neko zavezništvo," je dejal.

Vzorni dobijo manj
Sindikalist Drago Ščernjavič je izpostavil, da veliko upravnih enot dela zgledno, ampak so plačani zelo slabo. Šešok je vladi predlagal, da če sama ne zmore, naj najame strokovnjake, ki bodo vse kadrovske anomalije odpravili. Omenil je, da 450.00 zaposlenih v gospodarstvu ne more financirati 160.000 javnih uslužbencev in 500.000 upokojencev.
Poudaril je, da se je država v preteklosti močno zadolževala, nikjer pa se ne govori o razlogih, zakaj se je država zadolžila. Močno se je zadolžilo tudi gospodarstvo, kjer pa se je večina posojil porabila za menedžerske odkupe, je dejal Ščernjavič.
Alenka Bratušek pravi, da je tudi vlada z odpravninami zapravila 150.000 evrov, nekaterim novo zaposlenim v kabinetih pa je vlada povečala plačo za 20 odstotkov.