Sodni zaostanki posredno vplivajo na število kršitev delavskih pravic. Delodajalci se namreč zavedajo, da mnogo delavcev zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov ne bo šlo v sodni spor. Raje se vdajo v usodo in ne ukrepajo. Smiselno pa bi bilo tudi ponovno preveriti višine glob za posamezne kršitve in jih tudi ustrezno spremeniti.
- rednih in izrednih pregledov subjektov, izvedenih na podlagi pobud,
- kontrolnih inšpekcijskih pregledov v primeru naložene odprave nepravilnosti,
- usmerjenih akcij nadzora s področja delovnih razmerij (letos npr. nadzor nad izvajanjem Zakona o minimalni plači, op. a.) in področja varnosti in zdravja pri delu, - koordiniranih akcij ugotavljanja in preprečevanja zaposlovanja na črno in drugih skupnih akcij. Vir: Inšpektorat RS za delo
Ob farsi v Vegradu je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik za jesen napovedal spremembo delovnopravne in inšpekcijske zakonodaje. Kljub ukrepanju delovnih inšpektorjev, izrečenim kaznim in celo vloženim ovadbam zaposleni v Vegradu namreč (še danes) niso v celoti poplačani za opravljeno delo.
In katere so največje "luknje" v zakonodaji? Kot je za MMC pojasnil glavni inšpektor za delo Borut Brezovar, imajo inšpektorji, ki izvajajo nadzor nad veljavnimi zakoni in predpisi, precej omejene pristojnosti. Inšpektor namreč lahko ukrepa le v določenih, zakonsko opredeljenih primerih - v skladu z 134. in 135 členom Zakona o delovnih razmerjih, ki govori o dnevu, načinu in kraju izplačila plač ter v skladu z 126. členom ki govori o minimalnem izplačilu, določenem po zakonu o minimalni plači oz. v kolektivni pogodbi.
Delavec mora pravico sam poiskati na sodišču
Poleg tega pa lahko inšpektor za omenjene kršitve delodajalca kaznuje z globo (prekršek pomeni tudi kršitev drugega odstavka 136. člena, ki določa, da delodajalec svoje terjatve brez pisnega soglasja delavca ne sme pobotati s svojo obveznostjo plačila), ne more pa mu naložiti plačila neizplačane plače. Delavec mora namreč pravico poiskati pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer mora sodni postopek sprožiti v petih letih, sicer pravica do uveljavitve spora zastara.
- Zakon o inšpekciji dela
- Zakon o inšpekcijskem nadzoru
- Zakon o delovnih razmerjih
170.000 delodajalcev nadzira 86 inšpektoric in inšpektorjev
Težave pa pomeni tudi premalo inšpektorjev. Okoli 170.000 delodajalcev v Sloveniji z Inšpektorata za delo nadzira 86 inšpektoric in inšpektorjev, od tega 44 na področju delovnih razmerij. Na kadrovsko stisko so večkrat opozorili, zato so bili lani veseli odločitve ministrstva za delo, da ekipo okrepijo, kar pa se bo po Brezovarjevih besedah v praksi poznalo šele v prihodnjih letih.
Brezovar ob tem izpostavlja tudi strožje kazni oz. pooblastilo, ki bi omogočalo izrekanje glob v razponu. "S tem bi lahko inšpektorji pri posebno hudih kršitvah izrekali višje globe od najnižjih predpisanih in tako dosegli večjo disciplino med delodajalci," je prepričan Brezovar, ki med oteževalnimi okoliščinami dela inšpektorjev našteje tudi onemogočen vpogled v evidence drugih nadzornih organov – npr. Davčne uprave RS-a (v njeni pristojnosti so tudi prispevki za zdravstveno in socialno zavarovanje) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vpogled v evidence drugih nadzornih organov bi bila prednost
"Z vpogledom v te evidence bi pridobili koristne informacije o delodajalcu, še preden bi pri njem opravili inšpekcijski nadzor. Prav tako pa bi lahko inšpektor po opravljenem nadzoru in naloženih ukrepih preveril, ali je delodajalec določene nepravilnosti odpravil. Poenotena informacijska podpora bi omogočila večje sodelovanje," je prepričan glavni inšpektor. Sicer se zaveda, da zaradi narave predlaganih sprememb in posledično višjih finančnih sredstev do uveljavitve teh ne more priti čez noč. So pa že vzpostavili dostop do določenih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Zlorabe namreč lahko po njegovih besedah preprečimo le z usklajeno uporabo preventivnih in prisilnih ukrepov. Ključno vlogo pri vsem pa ima tudi (ne)odgovornost vodilnih v podjetjih, ki za svoja dejanja pogosto ne odgovarjajo tudi zaradi počasnih postopkov na tožilstvu oz. sodišču. Pergam: Težava niso omejena pooblastila, ampak premalo inšpektorjev
Z njim se strinja tudi generalna sekretarka KSS Pergam, Vida Fras. "Čeprav verjamemo v pravno državo, pa bi bilo lahko sproženih in tudi po uradni dolžnosti uvedenih več postopkov, ki bi ob hitrejši in učinkovitejši obravnavi, enotni sodni praksi in ustreznih sankcijah delovali tudi generalno preventivno," je povedala za MMC.
Vzroke za številne kršitve delovnopravne zakonodaje v sindikatu Pergam sicer ne pripisujejo omejenim pooblastilom inšpektorjev, ampak premajhnemu številu le-teh, na kar so že večkrat opozorili na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), a "brez uspeha".
"Podjetja, ki ne plačujejo prispevkov, ne bi smela poslovati"
"Država ne bi smela varčevati pri številu inšpektorjev dela in pri iskanju učinkovitih rešitev za zmanjšanje sodnih zaostankov. Neodzivnost na teh področjih vodi v vsesplošni kaos, kakršnemu smo trenutno priča na področju plačevanja prispevkov za socialno varnost. Pravna država je tu popolnoma zatajila," je ostra Frasova. Po njenih besedah bi bilo smiselno znova razmisliti o vrnitvi na "stara zakonska določila", ki so onemogočala poslovanje podjetij, če delavcem niso tekoče poravnala prispevkov za socialno zavarovanje (to nov predlog pokojninske zakonodaje tudi vsebuje, op. a.).
Za mnenje smo se obrnili tudi na izvršnega sekretarja za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Andreja Zorka, a odgovorov (do zdaj) nismo prejeli. Na Združenju delodajalcev Slovenije pa pravijo, da bodo svoje stališče predstavili, potem ko bodo znane spremembe delovnopravne zakonodaje, ki jih je minister Svetlik napovedal sredi avgusta.
Sodni zaostanki posredno vplivajo na število kršitev delavskih pravic. Delodajalci se namreč zavedajo, da mnogo delavcev zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov ne bo šlo v sodni spor. Raje se vdajo v usodo in ne ukrepajo. Smiselno pa bi bilo tudi ponovno preveriti višine glob za posamezne kršitve in jih tudi ustrezno spremeniti.
- rednih in izrednih pregledov subjektov, izvedenih na podlagi pobud,
- kontrolnih inšpekcijskih pregledov v primeru naložene odprave nepravilnosti,
- usmerjenih akcij nadzora s področja delovnih razmerij (letos npr. nadzor nad izvajanjem Zakona o minimalni plači, op. a.) in področja varnosti in zdravja pri delu, - koordiniranih akcij ugotavljanja in preprečevanja zaposlovanja na črno in drugih skupnih akcij. Vir: Inšpektorat RS za delo
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje