Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič po seji, namenjeni seznanitvi nadzornikov s poročilom o finančnem prestrukturiranju podjetja, vsebine pogovorov ni želel komentirati, ker se nadzorniki do poročila še niso opredelili. Prav tako od uprave, ki jo vodi Tovšakova, pričakujejo še nekaj dodatnih pojasnil.

Tovšakova pričakuje širšo podporo predlogu prestrukturiranja
Nič bolj zgovorna po koncu srečanja z nadzornim svetom ni bila Vegradova prva dama. Tudi ona podrobnosti poročila, dolgega okoli 40 strani, ni želela razkriti. Pojasnila je le, da so o finančnem prestrukturiranju družbe spregovorili tudi z zaposlenimi in sindikati, "tako da je to pravzaprav neki dokument, ki bo dobil širšo podporo" in da je poročilo, ki naj bi nastajalo od aprila, pripravljeno tako, "da se sedaj res lahko odločimo". Pri tem je napovedala, da bo v petek predlagala prisilno poravnavo.

Predsednica uprave velenjskega gradbinca je spregovorila še o nekaterih drugih zgodbah, o katerih so zadnje dni poročali mediji. Med drugim je tako zanikala, da dolg podjetja znaša pol milijarde evrov in zatrdila, da gre v resnici za 220 milijonov evrov. Kaj to pomeni za delavce, ki že od aprila niso prejeli plač, ni želela povedati in je dejala le, da se vodstvo trudi "po najboljših močeh". Glede izginulega denarja, ki so ga Vegradovi delavci zbrali za svojce umrlega sodelavca, a ga ti niso prejeli, je poudarila, "da je ta zadeva urejena".

Pahor: Vodstvo Vegrada naj prevzame odgovornost
Sicer pa so o Vegradu v popoldne spregovorili tudi premier Borut Pahor, ki za dogajanje v družbi krivi vodstvo družbe, minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki je zato, da bi se izognili podobnim zgodbam, napovedal spremembo delovnopravne zakonodaje, in notranja ministrica Katarina Kresal.
Predsednik vlade Pahor je v odzivu na pojasnilo uprave velenjskega Vegrada, da je družba plačilno nesposobna, zatrdil, da se slovensko gradbeništvo pričakovano krči in da prihaja do točke, ko bodo preživeli le najboljši. Pri tem je opozoril, da nekatera podjetja nove posle v tujini pridobivajo tudi s pomočjo države, medtem ko so se druga od izbruha krize niso znašla. Vodilni v takih podjetjih (med katerimi je torej tudi omenjeno velenjsko gradbeno podjetje) morajo prevzeti odgovornost za svoje poslovne odločitve, je na novinarski konferenci po srečanju s predstavniki invalidskih organizacij v Ljubljani še pozval ministrski predsednik.

Pahor: Pomagamo lahko le v okviru zakonskih možnosti
Po njegovih besedah poslovanje podjetij ni stvar vlade oz. je le v tolikšni meri, kolikor lahko država podjetjem, ki imajo načrte, pomaga v okviru zakonskih določil. "Kadar koli je kdo od poslovnežev potreboval pomoč v tujini, jo je tudi dobil," je poudaril v tem kontekstu in kot argument za to navedel, da bosta z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić za "eno pomembnih poslovnih skupin" v kratkem opravila obisk v tujini.

Na isti tiskovni konferenci se je oglasil tudi minister za delo Svetlik, ki je spomnil, da ima država za vse primere stečajev na voljo ustaljen in dober nabor ukrepov. V tem okviru so najprej na voljo neposredne socialne pomoči, nato pa uveljavljanje vseh pravic pri zaposlovanju - nadomestilo za čas brezposelnosti in vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja.

Svetlik: Inšpekcijska zakonodaja zdaj pomanjkljiva
Opozoril je tudi, da je delovna inšpekcija večkrat obiskala Vegrad, in to ne le v zadnjem času, temveč tudi v prejšnjih letih. Zatrdil je, da so bile ob teh obiskih izrečene tudi ustrezne kazni in podane celo ovadbe, da pa je inšpekcijska zakonodaja zdaj vendarle pomanjkljiva, saj ima inšpekcija premalo pooblastil, premile pa so tudi sankcije, ko nastanejo kršitve te zakonodaje. Prav zato je že napovedal spremembe inšpekcijskega zakona. Zgodile naj bi se jeseni.

Zaradi ignorance do pravne države, ki je bila lastna bolj ali manj vsem vladam do zdaj, ne morem drugače, kot da se strinjam s kolegico Darjo Radić, pa je Vegradovo zgodbo komentirala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. S tem je merila na besede gospodarske ministrice, da je velenjska družba zdaj problem vodjev resorjev za notranje zadeve in za pravosodje. Slednjega, kot je znano, vodi Aleš Zalar.

Kresal: Policija in sodstvo bosta opravila svoje
Kresalova meni, da so vsi mehanizmi nadzora nad zakonitostjo in učinkovitostjo poslovanja družbe odpovedali takrat, ko je bil še čas, "da naredijo svoje", in to čeprav ima država v Vegradu nezanemarljiv, 30-odstotni delež. Policija in sodni sistem bosta zdaj opravila svoje, je prepričana, obenem pa se je v sporočilu za javnost vprašala, kaj bo to pomagalo delavcem, ki bodo ostali brez služb in plač; podizvajalcem, ki bodo ostali brez plačila za storitve; kupcem, ki bodo ostali brez stanovanj; državi, katere delež ne bo nič več vreden; in BDP-ju, za katerega je bil gradbeni sektor še nedolgo nazaj tako pomemben.
Vrnimo se k mogočim scenarijem v Vegradu. Podjetje ima zdaj dve možnosti, prisilno poravnavo (za katero "navija" Tovšakova) in stečaj, ki mu je naklonjena ministrica za gospodarstvo Radićeva. Ta namreč meni, da je stečaj optimalna rešitev za delavce.

Damijan za prisilno poravnavo, sindikat za stečaj
O tem, kaj bi bilo bolje, so mnenja deljena tudi sicer. Da bi bila prisilna poravnava boljša, a je težko izvedljiva, je prepričan ekonomist Jože P. Damijan, saj Vegrad po njegovih besedah nima veliko sklenjenih pogodb za nove projekte.

Z ekonomistom se očitno ne strinja sindikat gradbenega podjetja. Njegovi predstavniki so namreč prepričani, da bi delavci lahko svoje pravice uveljavili le s stečajem. Na ta način bi namreč postali brezposelni in bi bili prednostno poplačani iz stečajne mase, med tem ko bi ob prisilni poravnavi ostali zaposleni v družbi, od katere že nekaj mesecev niso prejeli plač.

Poslovanje v okvirih zakona
Uprava Vegrada že od četrtka zagotavlja, da bo poslovanje po objavi plačilne nesposobnosti potekalo v okvirih, kot jih določa zakon. V postopku plačilne nesposobnosti bodo vsi upniki enakopravno obravnavani, je zagotovila Tovšakova.