Kampanja bo trajala od torka do predvidoma konca leta, ministrstvo pa bo zanjo namenilo približno 40.000 evrov. Na ta način želi ministrstvo v sodelovanju s še nekaterimi drugimi institucijami bolje informirati posameznike, da je, kot je pojasnil minister Ivan Svetlik, plačevanje davkov in prispevkov dolgoročno koristno za vse, hkrati pa vplivati na kulturo vedenja na tem področju.

Svetlik je opozoril, da morebitne pozitivne strani dela in zaposlovanja na črno ne odtehtajo negativnih, kot je, na primer, ustvarjanje nelojalne konkurence med delodajalci. Obenem se, še opozarja, tudi "delojemalci sami skozi takšne prakse postavljajo v zelo neugoden položaj na dolgi rok". Pri tem gre tudi za vprašanje vzdržnosti socialne blagajne in davčnega sistema, je dodal.

Napovedujejo se tudi spremembe zakonodaje
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadev poleg kampanje pripravlja tudi spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki naj bi jih predstavili konec septembra, v parlamentarno proceduro pa bi zakon lahko vložili spomladi prihodnje leto. S spremembami zakona želijo jasneje določiti pristojnosti pristojnih organov in povečati sankcije za kršilce, je pojasnil Svetlik in dodal, da gre v smeri boljše regulacije in nadzora nad zaposlovanjem in delom na črno tudi novi zakon o malem delu, ki je že v parlamentarnem postopku.

Največ dela na črno v gradbeništvu in gostinstvu
Na inšpektoratu za delo sicer ne opažajo rasti zaposlovanja na črno, kar bi deloma lahko pripisali tudi študentskemu delu, "ker je to zaenkrat popolnoma legalna pot, ki so jo mnogi uporabili za to, da so na cenejši način prišli do kvalitetne delovne sile", pa je pojasnil glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. Ta je povedal še, da je zaposlovanje na črno sicer pogostejše na področju gradbeništva, gostinstva in taksistoritev, drugod pa je tega manj. Brezovar je prepričan, da so k temu pripomogle tudi spremembe kazenskega zakonika, ki zaposlovanje na črno opredeljuje kot kaznivo dejanje. Zanj je predvidena do triletna zaporna kazen, je še opomnil.

Dobrodošle so tudi prijave kršitev posameznikov, ki pa morajo biti čim bolj konkretne, saj se na podlagi pomanjkljivih prijav težko izvede ustrezen nadzor, je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić in dodala, da "samo z nadzorom, ki ga opravljajo inšpekcijske službe, ne bomo kos problemu".

Lani ugotovili 1.033 kršitev
Delež sive ekonomije v Sloveniji po različnih ocenah predstavlja med 17 in 25 odstotki bruto domačega proizvoda. Pristojni nadzorni organi so lani skupaj ugotovili 1.033 kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, od tega je bilo 408 kršitev zaradi dela na črno in 501 kršitev zaradi zaposlovanja na črno, so še pojasnili na ministrstvu.