"Vsekakor bi povišanje obeh stopenj DDV-ja pomenilo dodatno breme za blaginjo prebivalcev in zmanjšalo konkurenčnost domačega gospodarstva," pravi za MMC Aleš Kuhar z biotehniške fakultete.
"Sicer gre le za napovedi, a ukrep je predvsem zaradi nestimulativnega ekonomskega okolja izrazito kritičen," je zapisal Kuhar in izrazil upanje, da bo vlada iskala pametnejšo pot, čeprav je realnih (z)možnosti malo, je dodal predavatelj Biotehniške fakultete.

Lahovnik: Politično najlažje, ekonomsko najslabše
"Vlada bo očitno spet izbrala zanjo politično najlažjo, za gospodarstvo in prebivalstvo pa najslabšo rešitev. Dvig DDV bo zavrl že tako ali tako zelo šibko okrevanje gospodarstva," je predvideni dvig DDV-ja za MMC komentiral predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Matej Lahovnik.
Višje cene energentov, komunalnih storitev ...
"Dvig davka bodo monopolni sektorji, ki jih obvladuje država, kot so energetika in komunalne storitve, prenesli v višje cene, zaradi česar se bodo znižali realni dohodki potrošnikov, posledično pa bo to vplivalo na že tako ali tako šibko domačo potrošnjo, ki vse bolj postaja zaviralni element okrevanja gospodarstva," ocenjuje Lahovnik.

Zmanjšati subvencije
Lahovnik je prepričan, da ima vlada dovolj notranjih rezerv pri racionalizaciji javne porabe, predvsem pri zmanjšanju različnih nepotrebnih subvencij, od katerih imajo koristi različne vplivne interesne skupine: "Subvencije, ki niso vezane na porabo sredstev iz evropskih strukturnih skladov, bi morali bistveno zmanjšati, saj to ne bi prizadelo večine prebivalstva tako kot dvig davkov".

Privatizacija po polžje
Ocenjuje, da je veliko rezerv tudi pri učinkovitejšem upravljanju državnega premoženja. "Ne smemo zanemariti, da se privatizacija odvija po polžje," je kritičen nekdanji gospodarski minister.

GZS odločno proti
Svoj glas proti je odločno podala tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Opozorili so, da je bilo zaradi razveljavitve zakona o davku na nepremičnine na ustavnem sodišču "izgubljenih skoraj eno leto časa, energije in stroškov", so zapisali v svojem odzivu.

Že lanski dvig DDV-ja je povzročil novo breme trgovskim družbam in njihovim dobaviteljem, so poudarili, finančni minister Uroš Čufer pa "nam želi naprtiti znova višji DDV". V GZS-ju svarijo pred novo izgubo delovnih mest. "Mar ni dovolj ta hip že 130.000 brezposelnih in 100.000 izgubljenih delovnih mest v zadnjih petih letih v gospodarstvu," se sprašujejo.

Vire zaradi izpada davka na nepremičnine naj vlada poišče na odhodkovni strani proračuna, pri čemer ne sme krniti razvojnih proračunskih sredstev, svetujejo v GZS-ju, kjer še opozarjajo: "Vlada želi račun za svoj neuspeh naprtiti vsem nam."

Za sindikate dvig DDV-ja najmanj slab ukrep
Za odziv smo prosili tudi sindikate. Kot nam je sporočila Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS), bo dvig DDV-ja še zmanjšal zasebno porabo. Ukrep se bo namreč odrazil v dvigu cen, znižana poraba pa bo še naprej slabila prihodke gospodarskih družb in zavirala gospodarsko rast, opozarja.

V ZSSS-ju vladi predlagajo, da uvede super znižane stopnje DDV-ja na določene prehranske izdelke in tudi na določene otroške izdelke po zgledu nekaterih drugih evropskih držav, ki poznajo super znižane stopnje DDV-ja. Na prehranske izdelke znaša DDV v Španiji 4, na Irskem 4,8, v Italiji 4 in v Luksemburgu 3 odstotke, poudarja Pojetova.

A sindikati niso tako kritični do dviga DDV-ja. "Da želi vlada nadomestiti izpad prihodkov iz naslova davka na nepremičnine z dvigom splošne in znižane stopnje DDV-ja, se nam v danem trenutku zdi še najmanj slab izmed omenjenih ukrepov," je dejala Pojetova. Ob tem pa pozivajo, naj bo ta ukrep začasen ter naj se okrepi boj s sivo ekonomijo in davčnimi utajami. Potrebna je tudi razdolžitev gospodarstva, dodaja.

Erjavec: Dvig DDV-ja je "najbolj pravičen"
Vlada bo zelo verjetno v četrtek že zaprla primanjkljaj 200 milijonov evrov, ki je nastal zaradi odločbe ustavnega sodišča glede zakona o davku na nepremičnine, je napovedal predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Dejal je, da je dvig DDV-ja v trenutnih razmerah "najbolj pravičen", tudi sicer pa je za DeSUS pomembno, da ni posegov v pokojnine in regrese za upokojence.

Erjavec je še pojasnil, da bo treba rezerve poiskati tudi znotraj proračuna. Natančne izračune o vplivu povišanega davka na proračun pa bo finančni minister Uroš Čufer po napovedih Erjavca pripravil do četrtkove seje vlade.

Predvidoma popoldne se sestane tudi vodstvo DeSUS-a. Na dnevnem redu naj bi med drugim imeli izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu in priprave na evropske volitve, pa tudi posledice razveljavitve zakona o nepremičninskem davku na ustavnem sodišču.

Šircelj: Dvig DDV-ja bi najbolj prizadel socialno najšibkejše
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj pa je dejal, da bi bila Slovenija, če bi se napovedan dvig DDV-ja dejansko zgodil, ena izmed držav z najvišjim DDV-jem. Obenem pa bi po mnenju Širclja zaradi dviga DDV-ja znatno padla tudi zasebna poraba, zaradi česar bi bili tudi prilivi od tega davka manjši. Obenem pa bi dvig DDV-ja najbolj prizadel socialno ogrožene, ki bi se jim zaradi tega položaj še poslabšal.

"Poleg tega ocenjujemo, da bi dvig DDV-ja slabo vplival tudi na gospodarsko rast. Dvig davka za dve odstotni točki bi pomenil tudi do 0,3-odstotni padec BDP-ja," trdi Šircelj in obenem dodaja, da Slovenijo tako ali tako v prihodnjih letih čaka stabilizacija odhodkov, tudi zaradi uveljavitve fiskalnega pravila. Zato je Šircelj prepričan, da bi vlada morala ukrepe sprejemati na odhodkovni strani, česar pa, tako Šircelj, do zdaj še ni naredila.

Dodal je še, da padec davka na nepremičnine pomeni fiasko pravne službe. "Leta 2006 je takratni predsednik vlade Janez Janša povedal, da se množično vrednotenje nepremičnin ne bo uporabljalo kot davčna osnova pri nepremičninskem davku," s čimer je odgovoril na očitke, da je za padec nepremičninskega davka odgovorna prva vlada Janeza Janše.

Šircelj je prepričan tudi, da bi moral nekdo sprejeti odgovornost za padec nepremičninskega davka na ustavnem sodišču. "Koalicija je tudi zavrnila vse amandmaje opozicijskih strank, ki so šli v tej smeri, da zakon ne bi bil neskladen z ustavo. Nekdo bi tu moral potegniti politične posledice oziroma bi se morala ugotavljati politična odgovornost."

Bogovič: Preseneča lahkotnost vlade, s katero zadolžuje to državo
"Do nedavnega smo v SLS-u menili, da vlada Alenke Bratušek ne zna ne gospodariti ne varčevati, ampak obvlada samo zadolževanje in uvajanje novih davkov. Dodajamo, zdaj je že črno na belem, da niti novih davkov ne zna uvajati, zna jih kvečjemu dvigovati. Zato od vlade predlagani dvig DDV-ja za nas pravzaprav ni več kakšno posebno presenečenje," pa je napovedani dvig DDV-ja komentiral predsednik SLS-a Franc Bogovič.

Po njegovem mnenju bodo pričakovane posledice dviga DDV-ja za gospodarstvo zagotovo manjše, kot bi bile ob davku na nepremičnine. "Vladi Alenke Bratušek je v enem letu uspelo, da je zadolžitev pripeljala na gromozanskih 80 odstotkov BDP-ja, očitno pa ji bo tudi uspelo, da bo DDV spravila iz evropske sredine na evropsko zgornjo mejo. Vse, kar je bilo mogoče imeti za neki 'kufer' za hujše čase, je ta vlada skurila v enem letu," je še menil Bogovič.

Tonin: Dvig DDV-ja skrajno nevarna izbira
"Slovenija potrebuje znižanje davkov, ne pa zvišanje davkov," je dejal vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin. Nikjer v Evropi ni zviševanje davkov prispevalo h gospodarskemu okrevanju, "ampak kvečjemu rezanje državnih odhodkov", je dejal. Tonin je kot rešitev predlagal krčenje javnega sektorja za 30 odstotkov in znižanje plač preostalim zaposlenim za 30 odstotkov.

"Tisti, ki imajo že danes malo, si bodo lahko privoščili še manj," opozarja Tonin. Dvig DDV-ja bo najbolj prizadel upokojence z nizkimi pokojninami, je poudaril. V NSi-ju namesto dviga DDV-ja predlagajo racionalizacijo javne uprave, spremembo sistema javnega naročanja in boljše upravljanje državnega premoženja oziroma privatizacijo. To razumejo v stranki predvsem kot "iskanje odgovornih lastnikov državnega premoženja".

Tonin bi spreminjal normative v šolstvu in vzgoji in jih naredil "primerljive s Skandinavijo, da ne bo kdo rekel, da se zavzemam za kakšne balkanske metode". Prav tako bi reorganiziral zdravstvo in poenostavljal administrativne postopke. Dvig DDV-ja je "skrajno nevarna izbira," je dejal. "Je sicer najlažja, je najbolj enostavna, a za prihodnost Slovenije najnevarnejša izbira," je sklenil Tonin.

DL nasprotuje dvigu DDV-ja
Izvršilni odbor DL je sklenil, da v stranki ne podpirajo predloga finančnega ministra Uroša Čuferja za dvig stopenj davka na dodano vrednost (DDV), je v izjavi za STA navedel predsednik DL Gregor Virant. Koaliciji in vladi predlagajo, naj takoj začnejo z iskanjem ukrepov na strani javne porabe in da se z novim letom uvedejo davčne blagajne.

Virant je poudaril, da se je DL za tak sklep odločila brez glasu proti. "Ne moremo v tako kratkem času dvakrat zapored dvigniti DDV in s tem še bolj obremeniti gospodarstvo, ki že tako nima dovolj kisika za dihanje," je dodal.

Po njegovi oceni se mora vlada lotiti zlasti ukrepov na izdatkovni strani, ne pa da "vedno izbiramo linijo najmanjšega odpora in dvigujemo davke". Ob tem poudarja, da mora Čufer, ki da je tudi glavni odgovoren za padec nepremičninskega zakona na ustavnem sodišču, priti pred njih s paketom ustreznih ukrepov, o katerih bodo potem razpravljali.

Izpostavil je, da DL s to odločitvijo ne ruši koalicije in niti ne izstopa iz nje, pričakuje pa predloge, ki bodo sprejemljivi za slovensko gospodarstvo in s tem tudi za DL.

Na vprašanje, ali v stranki dviga tega davka v nobenem primeru ne bi podprli - tudi če bi bile stopnje zvišane nekoliko manj - pa Virant ni želel konkretno odgovoriti. Dejal je le, da so se za zdaj opredeljevali do predloga, ki je na mizi.

Znano je, da od koalicijskih partnerjev dvigu davkov oziroma uvajanju novih najbolj nasprotuje DL, k temu so se partnerji - ravno na željo te stranke - zavezali tudi v prenovljeni koalicijski pogodbi.

Tako je Virant danes že pojasnil, da bi bilo za dvig DDV treba spremeniti koalicijsko pogodbo. Opozoril je tudi, da je takšen ukrep za njihovo stranko zelo velik problem, ki ga kot liberalci ne morejo kar tako sprejeti. Po njegovem mnenju je treba izkoristiti drug manevrski prostor, preden se "useka po gospodarstvu in potrošnikih".

Zbor za republiko meni, da obstajajo rezerve
Sedanja vlada od nastopa mandata vodi razbrzdano fiskalno politiko, zaznamovano z ekscesnimi proračunskimi primanjkljaji, maloumnim reševanjem bančnega sistema in izjemno rastjo javnega dolga, je navedeno v odzivu Zbora za republiko in Inštituta Jožeta Pučnika na napoved dviga DDV-ja.

"Ocenjujemo, da proračun na odhodkovni strani izkazuje znatne rezerve za zmanjšanje javne porabe. Zgolj proračunski transfer v pokojninsko blagajno po 161. členu ZPIZ-2, ki obravnava "pokojninske" izdatke, za katere niso bili plačani prispevki, znaša dvakratnik izpadlih prihodkov zaradi ovrženega davka na nepremičnine. Podobni prihranki so mogoči pri subvencijah, ki jih izplačujeta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za okolje in prostor. Država se mora soočiti s fiskalno iluzijo in akutno obliko davčnega mešanja, ki zaznamuje naše javne finance," so še med drugim navedli v odzivu.

Novi ukrep že 1. maja?
Morebiten nov dvig DDV-ja je koaliciji v nedeljo zvečer kot prvi ukrep po padcu nepremičninskega zakona na ustavnem sodišču predlagal finančni minister Čufer. Za koliko točno bi se davek na dodano vrednost (DDV) dvignil, še ni znano, a kot je pojasnil Čufer, bi se splošna stopnja verjetno dvignila za dve odstotni točki (zdaj 22 odstotkov), znižana pa za pol odstotne točke (zdaj 9,5 odstotka). Novi ukrep bi začel veljati s 1. majem, vlada pa bi ga lahko sprejela že na četrtkovi redni seji.

Po koncu koalicijskega sestanka v nedeljo je Čufer poudaril, da je bil njegov predlog pozitivno sprejet. "Dokončne odločitve še ni. Mislim, da morajo vsi še malo pri sebi premisliti, a vseeno menim, da gre za kar sprejemljiv predlog," je dodal.