Izbris več tisoč ljudi iz registra stalnih prebivalcev še vedno negativno vpliva na človekove pravice številnih izbrisanih, je poudaril Muižnieks.

Komisar ob tem slovenske oblasti poziva, naj znova preučijo zakon o izbrisanih iz leta 2010 in olajšajo vnovično vključitev tistih ljudi, ki si še vedno želijo povrnitve statusa stalnega prebivalca, v slovensko družbo.

Muižnieksa posebej skrbi to, da je število vlog in odobrenih zahtevkov v skladu s tem zakonom majhno. To bi lahko kazalo na premajhno učinkovitost. "Rok za vložitev zahtevkov za stalno prebivališče, ki poteče julija, bi bilo dobro podaljšati, izbrisane pa izvzeti iz obveze plačila zadevnih upravnih stroškov," je zapisal komisar SE-ja.

Kot pozitivno je sicer označil odločitev slovenskih oblasti, da so v več regionalnih jezikov prevedle brošuro, katere cilj je obveščati izbrisane osebe o postopkih, ki lahko vodijo do odobritve stalnega prebivališča. Dodal pa je, da bi bilo treba zagotoviti širše podajanje tovrstnih informacij.

Muižnieks je izrazil posebno zaskrbljenost nad položajem tistih posameznikov, še posebej otrok, ki so po izbrisu ostali in so morda še vedno brez vsakršnega državljanstva. "Pravica do nacionalnosti je človekova pravica in države članice so obvezane preprečiti stanje brez državljanstva," je poudaril in dodal, da bi morala Slovenija poskrbeti za popravilo in pristopiti k ustreznima konvencijama Sveta Evrope.