Ključni dejavniki, ki so prispevali k zmanjšanju števila zapornikov v letih 2020 in 2021, je po mnenju Sveta Evrope zmanjšanje števila nekaterih vrst kaznivih dejanj, počasnejše delovanje pravosodnih sistemov ter predčasni izpusti zapornikov za preprečevanje ali zmanjšanje širjenje koronavirusa v zaporih, kar je uvedla tudi Slovenija.

V letu 2020 so bile v državah, ki jih je zajelo poročilo, na 100.000 prebivalcev povprečno zaprte 104,3 osebe, lani pa je to število upadlo na 101,9. Med drugim sta upadla deleža zapornikov, ki prestajajo kazen zaradi tatvine za 8,7 odstotka in obsojenih na manj kot eno leto za četrtino. "To je lahko posledica omejitev gibanja v času epidemije, ki so zmanjšale ulični kriminal," navaja poročilo.

Število zaprtih se je lani najbolj zmanjšalo na Cipru (za 28,3 odstotne točke), v Črni gori (24,4) in Sloveniji (22,1).

Slovenija je tudi sicer med državami z najnižjim deležem zaprtih na 100.000 prebivalcev. Še leta 2020 je bilo v Sloveniji zaprtih 69 ljudina 100.000 prebivalcev, s čimer je bila med državami z najnižjim deležem zaprtih, lani pa je ta številka še padla, in sicer na 54. Države z največjim deležem zaprtih so sicer Rusija (328 zapornikov na 100.000 prebivalcev), Turčija (325), Gruzija (232), Azerbajdžan (216), Slovaška (192), Litva (190) in Češka (180).

Če je bila še leta 2020 največja težava Slovenije prezasedenost zaporov, je bila leta 2021 ta težava praktično odpravljena. Leta 2020 smo imeli namreč pri nas na 100 zaporniških mest 109 zapornikov, lani pa le še 86, kar je blizu povprečja držav, ki jih je zajelo poročilo.

Nadpovprečni stroški zapornikov

Stopnja samomorov v evropskih zaporih je bila 5,7 na 10.000 zapornikov, v Sloveniji pa 8,8. Povprečen strošek za zapornika v Evropi je znašal 77 evrov evrov na dan, v Sloveniji pa 114 evrov.

Slovenija se uvršča med države z velikim deležem tujih zapornikov, in sicer je tujcev skoraj tretjina vseh, ki so v zaporih. Povprečje v državah Sveta Evrope je 15,3 odstotka.