Minister za pravosodje Goran Klemenčič se je v sredo ob robu odbora, namenjenega izpolnjevanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, sešel z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Thorbjornom Jaglandom, ki je dejal, da je Slovenija lahko vzor drugim državam pri izpolnjevanju sodb sodišča v Strasbourgu.

Slovenija sodbe opravlja hitro in dosledno, tako Jagaland, tudi v primerih, ko to pomeni težak zalogaj s finančnega in političnega vidika. Klemenčič je na srečanju poudaril, da je spoštovanje sodb sodišč temelj vladavine prava, česar se bo Slovenija dosledno držala tudi v prihodnje.

V pogovoru sta se dotaknila konkretnih primerov izpolnjevanja sodb sodišča za človekove pravice, vključno s sodbo v zadevi Ališić, ki se nanaša na poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke iz BiH-a in Hrvaške. Sekretariat Sveta Evrope podpira slovenski zakon, ki bo podlaga za izpolnitev omenjene sodbe.

Omenila sta tudi primer Delić, v katerem je tožilstvo novinarki Dela Anuški Delić očitalo kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. To naj bi storila konec leta 2011, ko je v člankih pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS. Tožilstvo je nato aprila letos obtožnico zaradi pomanjkanja dokazov umaknilo.

Jagaland meni, da je bil slovenski odziv ob uvrstitvi slovenskega primera Delić na Platformo Sveta Evrope za svobodo medijev zelo hiter in ustrezen. Posledica je bila sprememba slovenskega kazenskega zakonika tako, da je izključila kaznivost razkritja tajnih informacij, če je to razkritje v javnem interesu. Po Jaglandovem mnenju to postavlja zelo visoke standarde tudi za druge države članice.

V izmenjavi mnenj o begunski krizi je Klemenčič opozoril, da je kriza lahko gojišče nestrpnosti in sovražnega govora, zato bo vloga Sveta Evrope zelo pomembna. Jagland se je s Klemenčičevim mnenjem strinjal in dodal, da bodo krizo še naprej dejavno spremljali.

Zadeva Ališić: Sloveniji zelena luč
Svet Evrope za človekove pravice je Sloveniji prižgal zeleno luč za začetek izvajanja zakona o načinu izpolnjevanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić, ki zadeva še nepoplačane devizne varčevalce nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH-u.

Odbor, ki skrbi za nadzor nad izpolnjevanjem sodb, Slovenijo poziva, da nadaljuje v začrtani smeri in zagotovi, da bo pripravljena shema izplačil začela pravočasno delovati. V sredo je namreč odbor na zahtevo Slovenije obravnaval uresničevanje sodbe v zadevi Ališić, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ).

Minister za pravosodje Goran Klemenčič in državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin sta na obravnavi prestavila zakon o načinu izpolnitve sodbe v zadevi Ališić in ukrepe, ki jih zakon predvideva. Klemenčič je poudaril, da je izpolnjevanje sodb mednarodnih sodišč ena izmed temeljnih predpostavk vladavine prava, Slovenija pa se je nemudoma po objavi sodbe zavezala k implementaciji sodbe in odpravi kršitve človekovih pravic.

Prijateljska poravnava
Prijateljska poravnava, ki jo je Slovenija sklenila z obema pritožnikoma, ima poseben pomen, tako Klemenčič, saj njuna pripravljenost na poravnavo nakazuje, da je zakonska rešitev pravična in poštena. Poravnava predstavlja tudi pomemben signal drugim varčevalcem, da je zakon korekten. Ne glede na to ostajajo nerešena vprašanja med naslednicami SFRJ-ja odprta in jih bo Slovenija še naprej reševala na meddržavni ravni, je dodal.

Predstavnika Hrvaške in BiH-a sta v razpravi predstavila stališča, ki nasprotujejo slovenski sistemski rešitvi v njenih ključnih delih. Ugovarjali so predvsem določitvi obrestne mere v zakonu in krogu upravičencev do izplačil. Trdili so, da slovenski zakon ni skladen s sodbo, a njunih stališč ni na odboru Sveta Evrope podprla nobena država.

Sodinova in Klemenčič sta odboru izčrpno in prepričljivo pojasnila podrobnosti izpostavljene problematike, v nadaljevanju zasedanja so nato države soglasno podprle slovenske ukrepe. Članice so med drugim poudarile, da je Slovenija z implementacijo sodbe potrdila, da gre za državo, ki predstavlja enega izmed stebrov varovanja človekovih pravic v Evropi.

Poplačanih bo 230.000 varčevalcev
MZZ še sporoča, da bo javni poziv za vlaganje zahtev varčevalcev skladno z zakonom objavljen najpozneje 2. novembra, rok za vlaganje zahtev bo začel teči 1. decembra in bo trajal do 31. decembra 2017. Rok za odločanje bo tri mesece od prejema popolne vloge, izplačilo pa bo opravljeno 30. dan po pravnomočnosti odločbe.

Vseh varčevalcev nekdanjega LB-ja na Hrvaškem in v BiH-u, ki jih bo morala poplačati Slovenija, je okoli 230.000. Za izpolnitev sodbe bo po ocenah potrebnih 385 milijonov evrov.