Očitno ameriški dolar in nafta. Dolar je v dobrih dveh mesecih porasel za več kot šest odstotkov, nafta še precej bolj (več ob koncu članka). Bitcoin je v tem obdobju (torej od sredine julija) izgubil 12 odstotkov (a je v primerjavi z začetkom leta še vedno za skoraj 60 odstotkov v plusu), tehnološki indeks Nasdaq skoraj deset odstotkov in zlato štiri odstotke. Skupni imenovalec je strah, da vsaj v ZDA vrh obrestnih mer še ni dosežen (v Evropi naj bi načeloma bil), in morda še bolj to, da bodo obrestne mere na visokih ravneh ostale dlje časa od pričakovanj. To je prejšnji teden na redni seji navrgla tudi ameriška centralna banka. Po Fedovi projekciji bo obrestna mera Fed Funds ob koncu leta 2024 še vedno kar 5,1-odstotna, inflacija pa naj bi se znižala na 2,5 odstotka. Če bo res tako, bodo ZDA doživele najdaljše obdobje restriktivne denarne politike po letih 2006 in 2007.

Obvezniški ETF-sklad na vsaj desetletnem dnu
Zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice je v četrtek prvič v 16 letih presegla 4,50 odstotka in vse več je napovedi, da bo donosnost kmalu nad petimi odstotki. Kadar donosnosti obveznic naraščajo, to z drugimi besedami pomeni, da njihova cena pada. Obvezniški trgi so že tretje leto zapored obarvani rdeče, kar se ni zgodilo že najmanj 90 let. Največji svetovni obvezniški ETF-skladi so padli najnižje v več kot desetih letih. Cena ETF-sklada iShares 20 Plus Year Treasury Bond je pri 89,18 dolarja najnižja po februarju 2011. Prav lahko se zgodi, da bomo videli še kakšen padec, preden se bo zgodil preobrat. Jamie Dimon iz banke JPMorgan je na investicijskem vrhu v Mumbaju poudaril, da se je treba pripraviti celo na sedemodstotne obrestne mere. Če se bo to res zgodilo, bo v okolju stagflacije takšen scenarij za mnogo podjetij zelo stresen.

Kdo je plaval gol?
Jamie Dimon je ob tem citiral slovitega Warrena Buffetta, da "šele ko se pojavi oseka, vidimo, kdo je plaval gol". Z drugimi besedami: kdo je preveč tvegal, bo ob vse višjih obrestnih merah težko zvozil. Dimon opozarja, da bo skok obresti s petih na sedem odstotkov veliko bolj dramatičen, kot je bil s treh na pet odstotkov. Trenutno sicer prav nič ne kaže, da bi Fed lahko obresti privil vse do sedmih odstotkov (trenutno so med 5,25 in 5,50 odstotka), je pa res, da si tudi pred letom in pol, ko se je začel cikel zaostrovanja denarne politike, nihče niti najmanj ni predstavljal, da bodo danes obrestne mere tako visoko. Je mogoče, da tudi danes podcenjujemo verjetnost za scenarij še višjih obrestnih mer, kot so trenutno?

Pri ECB-ju glavni cilji še naprej povezani z inflacijo
Ne le Fed, tudi v Evropi bodo obresti na visokih ravneh ostale dlje od želja vlagateljev in podjetnikov. Ta teden objavljeni indeks Ifo, ki je v Nemčiji najpomembnejši barometer poslovnih pričakovanj, je upadel peti mesec zapored. "Zdravilo očitno deluje. Višje obrestne mere se prelivajo v celotno gospodarstvo," so zapisali pri banki HSBC. Ob tem so dodali: "Zaradi manjšega strahu pred recesijo, vsaj pred resno recesijo, in ob znova vse višjih cenah energentov menimo, da bo Evropska centralna banka osredotočena predvsem na obvladovanje inflacije, kar pomeni, da bo vztrajala pri omejevalni denarni politiki." Vsekakor slaba novica za vsa podjetja, ki načrtujejo investicije oziroma so že precej zadolžena, in za vse posameznike, ki razmišljajo na primer o nakupu nepremičnine (šestmesečni evribor je že pri 4,12 odstotka).

Vodilni indeksi včeraj izgubili najmanj odstotek
Včeraj so bili vsi vodilni delniški indeksi kar občutno v rdečem, najprej tokijski Nikkei za skoraj dva odstotka, nato frankfurtski DAX za odstotek in zvečer še Dow Jones za 1,14 odstotka in Nasdaq za 1,57 odstotka, potem ko je indeks zaupanja potrošnikov, ki ga meri organizacija Conference Board, z avgustovskih 108,7 zdrsnil na septembrskih 103,0 točke. V tem mesecu je Nasdaq padel že za šest odstotkov, očitno bo september zanj najslabši mesec letos. Širši indeks S & P 500 je prvič po 9. juniju zdrsnil pod 4300 točk.

Cene nafte od junija višje za tretjino
Poleg strahov, kolikokrat bo Fed še zvišal obrestno mero, nad trgi visi tudi grožnja zaprtja ameriških vladnih služb, če do sobote v kongresu ne bo dogovora. Cene nafte medtem vztrajajo visoko, za brent je treba plačati okrog 94 dolarjev, za ameriški WTI pa več kot 90, potem ko je bila še junija cena 159-litrskega soda WTI-ja le 67 dolarjev. Opec+ skrbi za tesno ponudbo, povpraševanje je rekordno visoko, zaloge vsaj v ZDA najnižje v šestih letih, svoje so v zadnjem obdobju dodali še skladi tveganega kapitala, ki so z nakupi call-opcij občutno povečali svoje dolge pozicije. Glavni sprožilec je bila poleti novica, da bo Savsdska Arabija prostovoljno do konca leta proizvedla milijon sodov dnevno manj.