Predlogi za spremembo oziroma izboljšanje svobode, varnosti in pravic so koristni in legitimni, so med drugim zapisali predlagatelji seje. "Nevzdržno pa je, da pred volitvami država spreminja dolgoročno pomembne sistemske kazenskopravne rešitve."

Omenjena zakona je DZ sprejel pred kratkim, zakonodajni postopek pa je pri obeh minil v znamenju burne razprave med vlado in koalicijo na eni ter delom javnosti, stroke in opozicije na drugi strani.

Pravna stroka ocenjuje, da gre s številnimi spremembami temeljnih predpisov, ki zagotavljajo vrednote, varnost in pravice državljanov v svobodni družbi, za reformo pravosodja, je zapisano v zahtevi za sklic seje. Ta reforma pa ni bila napovedana s strani koalicije, o njej ni bilo strokovne razprave in zaradi tega tudi ne soglasja med stroko, ki je oziroma bo izvajalec na novo sprejetih predpisov, in predlagatelji obsežnih sprememb. Poleg omenjene dvojice zakonov predlagatelji zaskrbljenost izražajo tudi zaradi (napovedanih) sprememb zakonov o sodnih taksah, arbitraži, mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, novele zakona o pravdnem postopku, novele o sodiščih, zakona o sodniški službi in drugih.

"Našteti predpisi so bili ali pa bodo sprejeti brez analize razmer in usklajevanja rešitev med majhno skupino, ki jo je za spremembe pooblastil predlagatelj, in strokovno javnostjo oz. prakso."

Prah dvignil predvsem kazenski zakonik
Novi kazenski zakonik uvaja številne novosti, med drugim dosmrtni zapor za najhujša kazniva dejanja genocida, vojnih hudodelstev, hudodelstva zoper človečnost, pa tudi za dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena tridesetletna zaporna kazen, dodajajo.

Novost je tudi vzpostavitev evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Register bo na voljo vsem ustanovam in društvom, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov. Kazenski zakonik po novem loči med umorom in ubojem, pri čemer je uboj opredeljen kot odvzem življenja brez oteževalnih okoliščin.

Prav tako poudarja nekatere pravice delavcev. Tako je nova oblika kaznivega dejanja preprečevanje delodajalcev, da bi delavke v času zaposlitve zanosile, ali prisiljevanje ob sklenitvi delovnega razmerja, da ne bodo imele otrok. Tudi šikaniranje na delovnem mestu, t. i. mobing, bo sankcionirano z do tremi leti zapora. Za nekatera kazniva dejanja je predvidena možnost prestajanja kazni s humanitarnim delom oziroma z delom v korist lokalnih skupnosti. Na ta način se bo lahko odslužila siceršnja zaporna kazen do dveh let.

Z novelo zakona o odvetništvu odvetniških tarif ne bo več določala odvetniška zbornica, ampak bodo te določene z zakonom.