Kot so sporočili iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), je pobudo za srečanje dala Grubarjeva, in sicer "na temelju dosedanjega dolgoletnega zglednega sodelovanja med obema organizacijama ter ob zavedanju, da so pričakovanja, interesi in skrb obeh partnerjev v visokem šolstvu podobni".

V uvodu sta si Štrukelj in predsednica ŠOS izmenjala nekaj vtisov glede sklenjenega koalicijskega dogovora v delu, ki se nanaša na visoko šolstvo. Tako sindikat kot ŠOS v dogovoru izpostavljeno vsebino in problematiko prepoznavata kot aktualno in potrebno urejanja v mandatu prihodnje vlade. Ob tem upata na "vključujoč, enakopraven in učinkovit socialni dialog pri vseh vsebinah, ki zadevajo študente in zaposlene", kot so vprašanje obsega javne službe, plač, vrednotenja dela, avtonomije visokošolskih zavodov, kakovosti študija, podeljevanja koncesij itd.

Sviz in ŠOS imata pri urejanju visokega šolstva zelo podobne poglede in stališča, ki jih bosta povezana zagovarjala oziroma poskušala uresničevati tudi v prihodnje, so napovedali v sporočilu za javnost.

Študent iz tujine potrebuje pet tisočakov na računu

Grubarjeva je kot vsebino, ki jo bo treba ustrezno obravnavati takoj po imenovanju nove vlade, poudarila aprila lani sprejeto določbo zakona o tujcih, ki od študenta tujca zahteva približno pet tisočakov na računu, če ta želi pridobiti dovoljenje za prebivanje in študiranje pri nas.

Za mnoge študente, zlasti tiste s področja zdravstva in zdravstvene nege, je aktualna tudi problematika neizplačila covidnih dodatkov. Čeprav so v času razglašene epidemije delali v zdravstvenih ustanovah in so drugi zaposleni skladno z interventno zakonodajo prejeli omenjene dodatke, jih številni študenti niso dobili, je opozorila.

Problematika plač in študij na daljavo

Sviz pa kot največji izziv prihodnjih mesecev vidi problematiko plač v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, in sicer tako v spodnji tretjini plačne lestvice kot pri plačah asistentov in mladih raziskovalcev, ki za občutno boljše plačilo raje izberejo zaposlitev v zasebnem sektorju in ne ostanejo na fakultetah ali v inštitutih, kar neposredno vpliva na padec kakovosti visokega šolstva in znanosti.

Ob vprašanju posledic epidemije v povezavi z izobraževanjem na daljavo sta se tako Sviz kot ŠOS strinjala, da je kljub nekaterim tveganjem za varnost in zdravje izvajanje študijskega procesa v živo v interesu tako študentov kot zaposlenih. Zato si bosta obe organizaciji prizadevali za to, da bi se študijski proces tudi jeseni in naprej kar največ izvajal v predavalnicah.