"Gre za ciljno voden proces, ki se v zadnjih letih stopnjuje, v njem pa prednjačijo mediji v lasti političnih strank. Ti izkoriščajo prazen prostor, ki so ga za sabo pustili kriza, ekonomsko šibki medijski lastniki, spremembe v navadah uporabnikov medijskih vsebin in država," so zapisali. Po njihovi oceni slovenski novinarji vedno težje opravljajo svoje delo.

"Policija in tožilstvo nas lahko še vedno preganjata zaradi obrekovanja. Posamezne državne institucije, celo javni regulatorji, od novinarjev še vedno zahtevajo razkritje virov," so našteli v DNS-ju in spomnili, da je pravica do popravka, "ki jo vplivneži izkoriščajo za izživljanje nad novinarji in mediji, po 20 letih in petih vladah še vedno del medijske zakonodaje".

V upravnem odboru DNS-ja se bojijo, da pomemben del slovenskega medijskega prostora teh nevarnosti ne bo preživel: "Ob mednarodnem dnevu svobode medijev ugotavljamo, da ni več daleč dan, ko se bomo tudi v Sloveniji morali zanjo odločneje boriti. Če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Če pade demokracija, je naslednja na vrsti - svoboda."

ZNP: Potreben je pluralen medijski prostor
V Združenju novinarjev in publicistov (DNS) pa so ob mednarodnem dnevu opozorili, da je ustrezna informiranost ljudi mogoča le ob odprtem in pluralnem medijskem prostoru ter ob medijskih ustvarjalcih, ki so na visoki profesionalni ravni: "Brez tega je tudi demokratično politično življenje resno okrnjeno." Dodali so, da je svoboda medijev neločljivo povezana s človekovo svobodo kot eno izmed glavnih vrednot sodobne zahodne civilizacije.

Kot so zapisali v ZNP-ju, lahko vsako leto poslušamo številne visokoleteče parole o poslanstvu, ki ga imajo mediji v demokratični družbi, ter še številnejše izraze zaskrbljenosti nad težkim položajem novinarjev in drugih medijskih ustvarjalcev, za katerega se običajno krivijo zunanji dejavniki - npr. neustrezen sistemski okvir in težnja politike po nadzoru nad mediji.

"Vsi ti dejavniki so seveda vredni pozornosti. Vendar pa se ni mogoče izogniti odgovornosti samih medijskih protagonistov za problematično stanje v medijih in posledično upadanje zaupanja vanje," so ocenili v ZNP-ju in poudarili, da nizka stopnja pluralnosti slovenskega medijskega prostora ni zgolj posledica zunanjih pritiskov.

"Sami medijski ustvarjalci so (pre)pogosto voljni sodelavci političnih in ekonomskih centrov moči, katerim sekundirajo pri manipulacijah z dejstvi. Zato je tudi njihova zasluga, da slovenski mediji še vedno ne opravljajo svoje demokratične funkcije tako, kot bi jo morali," so kritični v vodstvu ZNP-ja.
Problemi slovenskega prostora
Slovenski medijski prostor se sooča še z nekaj drugimi težavami, je na Radiu Slovenija povedala novinarka Nataša Lang. To so: koncentracija medijskega lastništva, zastarel zakon o medjih iz analogne dobe, pritiski na novinarje s strani kapitala in državnih organov. K sreči se v Sloveniji še ni zgodil umor novinarja. Politiki v številnih demokratičnih državah, tudi v Sloveniji, načrtno ustvarjajo sovraštvo do medijev in novinarjev in jih diskreditirajo tako profesionalno kot zasebno. Napadi na medije pa ogrožajo demokracijo. Ta je lahko pristna le, če omogoča pluralno javno razpravo, skozi katero lahko državljani pridobijo čim več različnih informacij, je še poročal Radio Slovenija.
Novinarji brez meja o sovraštvu
Organizacija Novinarji brez meja zaznava "vse opaznejše ozračje sovraštva do medijev". Konec aprila je objavila poročilo oz. indeks medijske svobode. V njem ugotavlja, da so ozračje sovraštva do novinarjev ter vse pogostejši poskusi nadzora nad mediji grožnja demokraciji po vsem svetu. Kot vodilne v gonji proti svobodi medijev je izpostavila supersile ZDA, Rusijo in Kitajsko, opozorila pa tudi na vse slabši položaj v Evropi.

Glede na indeks svobode medijev je letos v primerjavi z lanskim letom Slovenija napredovala za pet mest na 32. mesto. Velik padec na lestvici je zabeležila Malta, ki je po lanskem umoru raziskovalne novinarske Daphne Caruana Galizia zdrsnila za 18 mest na 65. mesto.
2.500 ubitih novinarjev
Po podatkih BBC-ja je bilo od leta 1990 ubitih 2.500 novinarjev, zadnjih devet jih je bilo v eksploziji ubitih pred le nekaj dnevi. V prvih štirih mesecih letos je nasilno umrlo 32 novinarjev. S tega vidika se najslabše piše medijskim delavcem v Iraku, na Filipinih, v Mehiki, Pakistanu in Rusiji.
Letno število smrti novinarjev je od leta 2000 naprej naraščalo. Toda Mednarodna federacija novinarjev (IFJ) opozarja, da smo bili lani priča izboljšanju; stopnja je bila najmanjša v zadnjem desetletju pri 82 nasilnih smrtih.
Države in druge vplivne organizacije lahko na medije in novinarje pritiskajo tudi drugače, denimo z ugrabitvami ali zapiranjem. Po podatkih Komiteja za zaščito novinarjev (CPJ) so jih lani zaprli 262, kar je največ v zadnjih treh desetletjih; največ v Turčiji, na Kitajskem in v Egiptu, piše BBC.