V razpravi je vladna novela naletela na buren odziv, zlasti v delu, ki se nanaša na predvajanje slovenske glasbe na radiu. Po koalicijskem dopolnilu, ki ga je v torek v drugi obravnavi izglasoval DZ, bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Tako na Radiu Slovenija kot na komercialnih postajah so opozorili, da novela zakona o medijih z določitvijo kvot in intervalov predvajanja slovenske glasbe pretirano posega v uredniško politiko in izrazito spreminja zvočno podobe radia. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar pa je takšen pristop utemeljila s potrebo po promociji domače glasbene ustvarjalnosti, jezika in kulture nasploh.

Spremembe pri komentiranju v medijih
Novela sicer v zvezi z regulacijo komentiranja v spletnih medijih določa, da je za pripravo pravil komentiranja odgovoren izdajatelj medija. Ministrstvo navaja, da se s tem bojuje proti sovražnemu govoru. Določa tudi rok vložitve zahteve za objavo popravka. Tega bo možno v skladu z odločbo ustavnega sodišča zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od same objave.

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so regulacijo komentiranja pozdravili. Po oceni predsednice društva Petre Lesjak Tušek ne gre za cenzuro, ampak za odgovor na vse pogostejše pojavljanje sovražnega govora. Prav tako se strinja z opredelitvijo, da je za komentiranje odgovoren izdajatelj in ne odgovorni urednik. Tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) menijo, da je sovražni govor zlasti na spletu velika težava, ki jo je treba urediti, vendar razumno. Sovražni govor je po besedah predsednika ZNP Tina Mamića v zakonodaji že prepovedan, zato ne vidi razloga, da bi ga posebej izpostavljali še v zakonu o medijih.

Sicer pa so po mnenju DNS-ja popravki zakona o medijih, ki jih prinaša novela, slabo izbrani in premalo ambiciozni ter ne sodijo med prednostne. Lesjak Tuškova zato zagovarja čimprejšnjo celovito prenovo medijske zakonodaje.

Državno gozdarsko podjetje naprej
DZ je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov.

Zdaj gospodarjenje z gozdovi v lasti države - gre za približno petino vseh gozdov v Sloveniji - temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so bile podeljene brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Večini koncesionarjev se koncesije iztečejo konec letošnjega junija, zato se s sprejemom zakona mudi. Vlada je tako pripravila predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki določa, da se namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države.

Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.

Opozicijska dopolnila izostala
Poslancem NSi-ja ni uspelo z dopolnilom, ki bi ustanavljanje centrov za predelavo lesa iz dejavnosti novega podjetja črtalo. Kot so opozarjali, bi to lahko predstavljalo nelojalno konkurenco obstoječim žagarskim in drugim obratom, vendar ostalih večinoma niso prepričali.

Tudi kmetijski minister Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja. "To ni smisel tega zakona," je poudaril.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom ter stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih je matični odbor za kmetijstvo določil, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ-ja. V opoziciji so državnim jamstvom nasprotovali - tudi zato, ker bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč - a so ostala zapisana v predlogu zakona.

Kdo bo sedel v nadzornem svetu
Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala vsakokratna opozicija v DZ. Predstavnik opozicije med nadzorniki daje po besedah Janka Vebra (SD) jasno vedeti, da ne gre za projekt ene stranke ali samo enega ministra.

Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Ta bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti.

DZ je danes tudi sklenil, da bo o sprejemu zakona glasoval še na redni januarski seji. Poslanci se bodo tako vnovič sestali v torek, 2. februarja.
Videi: Celotna seja