Tako mednarodno združenje Novinarji brez meja kot tudi organizacija Freedom House v nedavno objavljenih poročilih opozarjata na zmanjševanje medijske svobode po vsem svetu. Medijska svoboda se je v Evropi poslabšala zlasti na Poljskem, pa tudi na Madžarskem in Hrvaškem.
Po oceni Petre Lesjak Tušek, predsednike Društva novinarjev Slovenije, je položaj v Sloveniji še razmeroma zadovoljiv. "Seveda pa to ne pomeni, da je medijska svoboda pri nas absolutna, niti ni samoumevna," je opozorila in izpostavila krepitev političnih pritiskov na novinarje ter njihov socialno-ekonomski položaj.

Vpliv nestabilnih zaposlitev
Prav ta postaja v Sloveniji vse bolj skrb vzbujajoč, povezan pa je seveda tudi s širšimi razmerami v medijih. Prav tako uresničevanju medijske svobode v prid ne govorijo prekarne oblike zaposlitve, ki pomenijo degradacijo novinarskega dela, je opozorila Lesjak Tuškova.

Izpostavila je, da v takšnih oblikah zaposlitve deluje kar tretjina slovenskih novinarjev, to pa negativno vpliva na avtonomnost, potrebno za to, da bi lahko govorili o medijski svobodi. Precejšen del odgovornosti za tak položaj Lesjak Tuškova pripisuje državi. Nobeni vladi doslej ob stalni nestabilnosti kulturnega resorja namreč ni uspelo spremeniti medijske zakonodaje, ki je po oceni predsednice DNS-ja zastarela in popolnoma neustrezna.

Kljub vsemu pa Lesjak Tuškova v Sloveniji prepoznava tudi vrsto pozitivnih novinarskih projektov, ki dokazujejo, da ta poklic velja za enega bolj svobodnih. Se pa kot svoboden lahko uresničuje, če je utemeljen na določenih profesionalnih standardih, na znanju, je poudarila in dodala, da je na tem področju tudi v slovenskem novinarstvu še nekaj rezerve.

ZNP: Pluralnost je pomanjkljiva
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) medtem opozarjajo na pomanjkljivo pluralnost medijev v Sloveniji. Kot je navedel predsednik združenja Tino Mamić, je brez pluralnosti medijev demokracija okrnjena, pohabljena. "Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki nima niti enega desnosredinskega dnevnika," je opozoril.

V zadnjih letih je strokovno gledano po Mamićevi oceni padla tudi kakovost slovenskega novinarstva. "Kdor ne verjame, naj kupi tri hrvaške in tri italijanske dnevnike in jih primerja s tremi slovenskimi. Že samo z očmi, tudi brez znanja jezika, bo videl veliko razliko," je prepričan predsednik združenja.

Obenem Mamić opozarja, da za poklic novinarja v Sloveniji ni potrebna nobena formalna izobrazba. "Slovenski novinar je lahko novinar, pa če ima samo štiri razrede osnovne šole. Prejemal bo enako plačo kot visoko izobražen in pri napredovanju do najvišjih položajev mu to ne bo predstavljalo nobene ovire," je zapisal.

Sindikati in polpretekla zgodovina
Kot še izpostavlja, je samo v Sloveniji mogoče, da politično-gospodarska naveza onemogoči prevzem medijev, pa čeprav bodo zaradi tega propadli. Nepluralni mediji podpirajo sindikate in javni sektor in ovirajo vsako reformo ter na ta način onemogočajo razvoj gospodarstva. Z ignoriranjem in s ciničnim ali obrobnim pisanjem o polpretekli zgodovini pa po njegovi oceni dušijo civilizacijski razvoj in ovirajo proces sprave. "Mediji so zato cokla razvoja slovenske družbe in gospodarstva," še meni Mamić.

Dan razglasili Združeni narodi
Mednarodni dan svobode medijev, ki ga zaznamujemo danes, je generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993, namenjen pa je ovrednotenju medijske svobode po svetu, ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev ter spominu na novinarje, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje. Osrednja tema dogodkov ob svetovnem dnevu bo tokrat pravica dostopa do informacij in temeljnih svoboščin, je razvidno s spletne strani Unesca.

V okviru dneva svobode medijev DNS pripravlja celodnevno akcijo, v okviru katere bodo z novinarji s prispevki, videoposnetki in izjavami opredeljevali širši položaj medijev in novinarstva oz. odgovarjali na vprašanje o pomenu novinarstva za demokracijo. Akcijo bodo izvedli s pomočjo družbenih omrežij.