V Društvu novinarjev Slovenije so poudarili, da položaj novinarjev pri nas še nikoli ni bil težji. Opozorili so na nove oblike pritiska na novinarje v obliki kazenskih ovadb in tožb, do delovanja medijev pa so tudi kritični. "Premislek in analiza se umikata ihti in želji po ustvarjanju nekakšnih izrednih razmer. Vse je podrejeno gledanosti, 'klikanosti' in zgodbam za en dan. Mediji niso sposobni samorefleksije in priznanja napake," opozarjajo.

A upanje vseeno ostaja, saj so mediji nedavno razkrili stranpoti politično-kapitalskih elit in kljub vedno težjim razmeram se uveljavlja nova generacija kolegov z novimi idejami, so ocenili.

Medijska svoboda kot ena od ustavnih pravic
V Združenju novinarjev in publicistov pa so izpostavili predvsem pomanjkanje pluralnosti medijev. "Mnogi novinarji z informacijami manipulirajo tako, da skoznje sporočajo svoja politična stališča," meni predsednik združenja Tino Mamić. Želi si, da bi tudi slovenski mediji prisluhnili sporočilu Združenih narodov, da morajo mediji različna mnenja sporočati naprej. Slovenski mediji so zaradi nepluralnosti in vsiljevanja enega mnenja po njegovih besedah cokla političnega in gospodarskega razvoja države.

V Sindikatu novinarjev Slovenjije pa so spomnili, da naloge kot so informiranje javnosti, nadzor delovanja demokracije, svoboda izražanja, niso le ekskluzivno medijske pravice in obveznosti, ampak splošno dobro kot so ostale ustavno zagotovljene pravice.

Na današnji dan se spominjamo leta 1991 sprejete Windhoeške deklaracije za promocijo neodvisnega in pluralističnega tiska v Afriki. Letošnja Unescova osrednja prireditev je konferenca v Latviji, praznovanja pa bodo tudi v okoli sto državah po svetu.