Portal Pod črto je objavil delovni predlog novega zakona o Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji (Sova), ki bi agenciji prinesel izredno široka pooblastila in to ne le v dejavnosti izven slovenskih meja, kjer so doslej ležale njene pristojnosti, temveč tudi na domačem ozemlju.

Tako bi lahko Sova zbirala osebne podatke oseb, "ki pozivajo k nestrpnosti ali nasilju, ki bi lahko ogrožalo nacionalno varnost, ustavno ureditev ali strateške interese države". Predlog ji pri tem omogoča, da sklene poseben dogovor z drugimi organi, lahko tudi s Pošto in operaterji, in bi Sova imela kar neposreden dostop do podatkov. Agenciji prav tako ne bi bilo treba posameznikov obvestiti, da zbira podatke o njih. O tem bi jih obvestili šele takrat, ko bi bila s podatkov odstranjena oznaka tajnosti, pa še takrat bi posameznik imel omejen vpogled v to, kaj o njem zbira agencija.

Širile bi se tudi druge pristojnosti, kot so ustanavljanje lažnih pravnih oseb, tajna preiskovanja stanovanj, kjer bi lahko agencija za določen čas tudi zaplenila posamezne predmete, poslovnih prostorov, vozil slovenskih državljanov, prestrezanje in nadzorovanje analogne in digitalne komunikacije, tudi če komunikacija poteka prek tujine in s pomočjo naprav IMSI, ki posnemajo delovanje bazne postaje in tako pridobijo uporabnikove podatke, vdiranje v računalnike, nameščanje trojancev …

Te pristojnosti bi sicer bile omejene na določene primere in časovno obdobje, direktor Sove pa bi moral razloge za njihovo uporabo utemeljiti vrhovnemu sodniku - identiteta sodnika bi bila zakrita - ki bi nato izdal ustrezno odredbo. Ali je bila izdaja odredb utemeljena, bi trikrat letno preverjal senat treh sodnikov, nadzor pa bi se izvajal tudi znotraj agencije, nič pa ni govora o zunanjem nadzoru. Če sodnik npr. ugotovi nezakonito pridobivanje podatkov, to nima za posledico nobenih sankcij, zgolj izbris podatkov, pravi osnutek zakona.

Več vprašanj kot odgovorov
Vse to poraja kopico vprašanj. Bo preiskovanec sploh lahko uporabil kakšnega pravnega sredstva proti dejanjem agencije, kdo bo nadzoroval vpletene sodnike in njihove odločitve ter notranji nadzor agencije, čemu sploh tolikšno širjenje pooblastil, kako je z razmejitvami pristojnosti med posameznimi organi, kako bi bil videti neposredni dostop do osebnih podatkov v praksi, v kolikšni meri bi posamezniku omejili vpogled v podatke, ki jih o njem vodi agencija, bodo sploh sankcionirali nezakonito zbiranje podatkov …

Na ministrstvu za pravosodje so nam na vsa ta vprašanja postregli zgolj s "kopiraj in prilepi" odgovorom (enako pričakujemo tudi od vladnega urada za komuniciranje, glede na to, da so portalu Pod črto sporočili, da so se vsi vpleteni dogovorili za tovrsten odgovor), kjer so poudarili potrebo po novi zakonodaji zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin in razvoja pravne prakse. Novi zakon o Sovi koordinira državni sekretar v premierjevem kabinetu Erik Kopač, so pojasnili.

"V tem trenutku ni mogoče govoriti o nobeni dokončni rešitvi ali medresorsko usklajenem predlogu spremembe zakona; kakršnakoli na koncu bo, bo seveda v ustavno začrtanih okvirjih. Pred tem pa bo morala biti skladno z zakonodajnim postopkom opravljena širša strokovna, medresorska in javna razprava," so še zapisali.

Za komentar smo poprosili tudi predsednika parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNVOS), poslanca SDS-a Branka Grimsa. V kratkem odgovoru je dejal, da bo v zvezi s tem imel v ponedeljek novinarsko konferenco, do takrat pa ne bo komentiral.

Pomanjkljiv nadzor civilne sfere
Se je pa na naša vprašanja odzval podpredsednik KNVOS-a, poslanec NSi-ja Matej Tonin. "Svet se spreminja. Postaja nevarnejši. Grožnje so vse bolj tehnološko sofisticirane, zato načeloma podpiram širjenje pristojnosti varnostnih in obveščevalnih služb, vendar samo pod pogojem, da se nad uporabo posebnih prikritih sredstev zagotovi učinkovit civilni nadzor," je zapisal v odgovoru.

Dodal je, da je seznanjen zgolj z zakonskim osnutkom, ki kroži v medijih, v katerem pogreša učinkovit civilni nadzor na uporabo prikritih preiskovalnih sredstev in podlago za operativen odziv na kibernetske grožnje. Sam bi civilni nadzor še poglobil, pri čemer ima v mislih večjo vlogo KNVOS-a v smislu pristojnosti in vključenosti pri postavljanju in preverjanju strateških ciljev varnostnih in obveščevalnih služb.

"Poudarjam tudi, da v Sloveniji izrazito podcenjujemo kibernetske grožnje. Učinkovite obrambe nimamo zagotovljene, zato bi bilo nujno okrepiti delovanje obveščevalnih in varnostnih služb tudi na tem področju, če se že ukvarjamo s temi spremembami zakonodaje," je še zapisal.

Pretep pristojnosti
"Del o nadzoru teh kar širokih pooblastil je v tem predlogu zakona popolnoma neustrezno urejen," je za MMC ocenil tudi Čaleta, izredni profesor na fakulteti za državne in evropske študije. In tako pomanjkljivega sistema nadzora si v sodobni demokratični družbi ne moremo privoščiti, je dodal. Pričakuje, da bo to le prvi osnutek zakona, in se bo skozi javno in strokovno razpravo pokazalo, da predlagatelj ni dobro premislil mehanizmov nadzora.

"Že v obstoječi ureditvi vidimo, da je imela parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih služb kar velike težave pri nadzoru. Tako strokovnem kot pri zbiranju ustreznih informacij. Ta predlog pa te stvari še otežuje, saj omogoča skrivanje pod različnimi stopnjami tajnosti," je poudaril in dodal, da mora DZ pri nadzoru ohraniti svojo prvenstveno nalogo demokratičnega nadzora, potem pa sta tu še nadzor vlade in notranji nadzor.

Druga stvar, ki se mu zdi pri predlogu težavna, pa je širjenje pooblastil pri notranjem nadzoru in pomanjkanje koordinacije s policijo, saj ni popolnoma jasno mešanje pristojnosti. Preiskave prostorov so namreč zdaj izključno v pristojnosti policije. Vpeljane so številne varovalke, da se zagotovi zakonitost preiskav, da ne bi prišlo do podtikanja dokazov ali preiskovanja lokacij in predmetov, za katere organ nima dovoljenja. "Ne vem, ali danes na tem področju potrebujemo še večjo zmedo. Potrebujemo jasno in natančno ter med posameznimi resorji usklajeno zakonodajo, tu pa imam občutek, da zadeve niso bile najbolj usklajene z ministrstvom za notranje zadeve," je zatrdil in opomnil, da osnutek v nejasno vlogo postavlja tudi vojaško obveščevalno službo.

Strinja pa se, da v luči novih groženj zakon o Sovi potrebuje prenovo, vendar je opozoril, zgolj sprememba zakonodaje brez ustreznih tehničnih, finančnih in kadrovskih virov ne bo prinesla višje ravni varnosti države.