Po petkovem tipanju za možnostmi za sestavo nove vlade se bodo predstavniki SMC-ja, NSi-ja in DeSUS-a v torek spet sešli s predsednikom SDS-a Janezom Janšo in njegovo ekipo. Na mizi bodo vsebinska in programska izhodišča za pogovore o morebitni novi koaliciji. Šele ta bodo pokazala, kako resna so pogajanja. Stranke se na pogajanjih do zdaj namreč niso strinjale o temah, kot so financiranje zasebnih osnovnih šol, spremembe volilnega sistema, odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in reševanje težav v zdravstvu.

Vzporedno s tem se napovedujejo pogovori LMŠ-ja in SMC-ja o morebitnem sodelovanju pred volitvami in na njih. Tretja ponudba je SAB-ova, pismo Alenke Bratušek vsem strankam razen SDS-u s predlogom za sestavo projektne vlade. V ta tiha pogajanja pa ne vstopa Šarčev LMŠ, ki želi na predčasne volitve.

O tem, katera možnost je dejansko uresničljiva, se je s predsednico DeSUS-a Aleksandro Pivec in predsednico SAB-a Alenko Bratušek pogovarjala Tanja Gobec.

Gospa Pivec, v torek se bodo pogajanja nadaljevala, zdaj bo na mizi vsebina. Kaj se pričakuje od vas?

Aleksandra Pivec: Pravzaprav tega ne bi še poimenovala pogajanja, glede na to, da je bil opravljen šele prvi sestanek, na katerem smo resnično samo poslušali možnosti in pripravljenost strank na sodelovanje. Seveda sem se teh pogovorov udeležila, glede na to, da je svet stranke sprejel stališče, da gremo poslušat vsa morebitna povabila k oblikovanju alternativne ali projektne koalicije. Moram reči, da po prvem sestanku nimam prav nobenega občutka, ali se ta pot bo nadaljevala ali ne. Glede na to, da obstaja tudi kar nekaj programskih razhajanj, gremo mi v to s striktno določenimi prioritetami in zahtevami, ki jih želimo v okviru katere koli koalicije, ki bi nastala, uveljavljati. Če bomo dobili občutek, da tega ni mogoče narediti, seveda ne bomo vstopili v nobeno koalicijo.

Torej mesta predsednika državnega zbora se še ni delilo, rezerviralo?

A. P.: Vsaj na mojem sestanku se nismo pogovarjali o kadrovski zasedbi, ampak res zgolj o pripravljenosti za sodelovanje in osnovah glede programskih vsebin. Kar se tiče kadrov, pričakujem, da bo ta tema prišla na vrsto na končnih sestankih.

Gospa Bratušek, vaše pismo za projektno vlado ni bilo poslano SDS-u. Na koga računate?

Alenka Bratušek: Najprej bi želela povedati, da tudi stranka SAB želi predčasne volitve, ampak nanje si želimo iti po novi volilni zakonodaji, kjer bodo ljudje, volivci, imeli večji vpliv na to, kdo sedi v DZ-ju. Če želimo sprejeti volilno zakonodajo, potrebuje DZ nekaj časa. In ta čas, to smo predlagali, bi s projektno vlado izkoristili, da bi skrajšali čakalne vrste, sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi in vzpostavimo pogoje, da bodo mladi lažje prišli do prvega stanovanja.

V kakšni kombinaciji bi to sprejeli, glede na to, da so bile v tej vladi te stvari leto in pol na mizi? S kom, s katerimi partnerji?

A. B.: Leto in štiri mesece so bili na mizi. In ko smo zakone pripravili tako daleč, da bi jih lahko sprejeli, je kapetan naše ekipe dvignil roke in razpustil ekipo. In to še ne more biti razlog, da se stvari v DZ-ju ne dajo postaviti na novo. Mi smo povedali, zakaj smo zbrali vse stranke razen SDS-a. Tudi DeSUS je pustil še nekoliko odprta vrata pri spremembi volilne zakonodaje, in to je v bistvu osnova, da gremo na predčasne volitve.

Gospa Pivec, koliko je možnosti, en glas manjka, za spremembo volilnega sistema. Koliko je možnosti, da DeSUS-ov poslanec primakne ta glas?

A. P.: Po zadnjih informacijah, ki sem jih dobila v DZ-ju, manjka še kakšen glas, tako da ne bo ključen samo DeSUS-ov glas. Je pa res, da smo takoj po volilnem kongresu, ko sem prevzela vodenje stranke, nekoliko zaustavili tudi odločanje znotraj naše stranke. Želela sem – in se o tem pogovorila tudi s poslansko skupino –, da še enkrat preverimo stanje na terenu. V okviru pokrajinskih odborov bomo opravili posamezne oprave in predstavitve obeh možnosti ter nato še enkrat skušali odločiti. Ne glede na vse ne verjamem, da bodo morebitne predčasne volitve potekale po novem volilnem sistemu. Po vsem preverjanju, ki smo ga opravili, to na žalost ne bo šlo skozi, tudi če zagotovimo manjkajoče glasove.

Projektna vlada v okviru tega parlamenta oziroma koalicije – Janez Janša pravi, da razvojne koalicije v tem parlamentu ni, kvečjemu bi šlo za nekaj projektov. Kdo bi s kom sodeloval, ko pa ste tako razdeljeni?

A. B.: Če se vsi zavedamo, da so čakalne vrste v zdravstvu problem, ki ga je treba rešiti, če se vsi zavedamo, da je dolgotrajna oskrba izziv, ki ga je treba rešiti takoj, in če se vsi strinjamo, da je treba zagotoviti pogoje za možnost hitrejšega in lažjega pridobivanja stanovanj za mlade, potem ne bi smeli imeti večjega problema.

Ampak to smo slišali tudi pred volitvami pred letom in pol. Kaj je zdaj drugače, da bi to lahko naredili z neko novo koalicijo.

A. B.: Stanovanjski zakon je pripravljen. Zakon o jamstveni shemi za pridobivanje stanovanj za mlade je pripravljen. Zakon o dolgotrajni oskrbi, pravi minister za zdravje, da je tako rekoč pripravljen.

Ampak tukaj SDS-a, LMŠ-ja in Jelinčičeve stranke ni.

A. B.: Nisem prepričana, da vsaj rešitve za stanovanja za mlade ne bi podprl tudi SDS. Ne vidim razloga, zakaj tega ne bi naredil. Za volilno zakonodajo ni vprašanje, ali želimo spreminjati zakonodajo ali ne. Ustavno sodišče nam je naložilo, da jo moramo.

V javnosti se ustvarja vtis, da kar zadeva parlament, da se išče rešitve, da bi podprli vse, samo da se ohrani mandat. Do konca je še dve leti in pol.

A. P.: Prepričana sem, vsaj po prvih opravljenih sestankih, da ni tako. Mislim, da so volivci dali poslancem in vladi zaupanje za celoten mandat. Glede na to, da poskušamo iskati rešitve na projektni osnovi, glede na to, kaj je nujno narediti in kar dejansko čaka tik pred zdajci, da gre v postopek za sprejem.

Kdo bi vodil to projektno vlado?

A. P.: Govorimo o dveh opcijah projektne vlade. Zdaj sta dve povabili in v tem trenutku vidim ti dve možnosti. Ne bi se igrala z izjavami, da gre za službe, ker to potem v javnosti sproža številna različna, takšna in drugačna razmišljanja. Prepričana sem, da bo treba tudi po predčasnih volitvah sesti za mizo v zelo podobnih sestavah, kot jih imamo danes, in nič napačnega ni, da smo se sposobni pogovarjati in moramo se pogovarjati, ker resnični problemi nas čakajo na mizi.

Gospa Bratušek, izrekli ste, da se vam Janševa koalicija ne zdi prava odločitev ter da tudi predčasne volitve niso v nacionalnem interesu. Kako komentirate to izjavo?

A. B.: Prepričana sem, da predčasne volitve po obstoječi zakonodaji niso v nacionalnem interesu. Zato si mi želimo predčasne volitve, stranka SAB je nanje pripravljena finančno in kadrovsko. Imamo tudi nekaj za pokazati, kaj smo v teh 500 dneh naše vlade naredili. Tako da mi se volitev ne bojimo, je pa dejstvo, da imamo na mizi volilno zakonodajo. Za to, da jo sprejmemo, je potrebnega nekaj časa in v tem prehodnem obdobju bi lahko uredili še stvari, ki so pereče.

Ob taki politični krizi seveda pride do te žalostne folklore – razne grožnje, paketi. Zanima me vajin odnos do tega in pa koliko je notranjega pritiska članstva za zasledovanje različnih možnosti.
A. B.: Mi smo v petek na izvršnem odboru sprejeli sklep in se začeli pripravljati na volitve. Še enkrat – mi se jih ne bojimo, a hkrati si želimo, da gremo na volitve po novi zakonodaji in izkoristimo ta čas za rešitev še nekaj problemov. Kar se tiče groženj, pa so absolutno nedopustne, ne samo politikom, komur koli in kadar koli, tako da jih v stranki obsojamo.

A. P.: Popolnoma enoten sklep tudi naših organov stranke je, da so naša prva izbira volitve, da pa vendar v vmesnem času skušamo sodelovati v okviru naših programskih vsebin. Kar se tiče groženj, me te niso toliko prestrašile, čeprav je nanje seveda treba odreagirati, ampak mislim, da je tovrstno vzdušje v javnosti, kjer se še vedno delimo po nekih ideoloških in drugačnih prepričanjih in se ne želimo pogovarjati drug z drugim, popolnoma neprimerno. To je treba v Sloveniji prerasti in se začeti pogovarjati ter sedeti za isto mizo in reševati resnične probleme.