"Slovenija, Hrvaška in Italija smo tri države, ki nas povezujejo jadranska, sredozemska in evropska identiteta. Skrbimo za Jadransko morje, čistočo, biotsko raznovrstnost, za širjenje in modernizacijo naših pristanišč ter za rast gospodarstva," je na skupni novinarski konferenci poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Pojasnila je, da so države v tem okviru tega podpisale anconsko izjavo, kjer politično zagotavljajo podporo številnim projektom v regiji. "S podpisom izjave smo se zavezali tudi, da bomo jeseni skupaj izvedli akcijo iskanja in reševanja ljudi na morju. To je pomembno, da preprečujemo človeške tragedije v morju in da se humano spopadamo s problematiko nezakonitih migracij," je poudarila.

Sorodna novica Na srečanju treh ministrov Fajon za odpravo kontrole na avstrijski meji

Ob tem je spomnila, da se je prihod nezakonitih migrantov po vstopu Hrvaške v schengen povečal za kar trikrat. "Urediti moramo schengensko mejo. Naš predlog pa je, da bi pri tem poleg skupnih policijskih patrulj sodeloval tudi Frontex. S tem bi lahko med drugim odpravili nepotrebne in neargumentirane notranje kontrole na naši meji z Avstrijo," je dodala.

Vsi trije ministri so se strinjali, da bi reševanje problematike migracij moralo potekati na ravni EU-ja, kjer bi več pozornosti morali nameniti tudi državam izvora, zlasti v Afriki.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je pri tem izpostavil, da je Italija predlagala načrt za naložbe v napredek afriške celine, in opozoril, da bi se zveza Nato kljub dogajanju v Ukrajini morala osredotočiti tudi na dogajanje v Afriki. Med težavami je izpostavil vojne, podnebne spremembe, pa tudi prisotnost teroristov in ruske najemniške vojaške skupine Wagner.

Tanja Fajon je ob podpisu izjave izrazila veselje, da so se ministri zavezali rednemu obveščanju glede implementacije izključne ekonomske cone, pa tudi krepitvi konkurenčnosti pristanišč. Pri tem je Tajani dodal, da bi se za dvig konkurenčnosti morala okrepiti tudi infrastruktura, del zabojniških ladij pa bi se lahko preusmerilo iz Sredozemlja v jadranska pristanišča.

Vsi so se prav tako zavzeli za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana in pomoč kandidatkam za članstvo v EU-ju na njihovi evropski poti.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je medtem izpostavil še vidik varnosti, zlasti ob ruski agresiji v Ukrajini. Spomnil je, da bo Zagreb 11. in 12. oktobra gostil mednarodno donatorsko konferenco o razminiranju Ukrajine, kar je po njegovem mnenju predpogoj za obnovo države.

Omenil je tudi projekt Vodikova dolina severnega Jadrana, ki je izpolnil pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev do 25 milijonov evrov za razvoj transnacionalne vodikove doline med Hrvaško, Slovenijo in Italijo.

Tokratno srečanje je bilo že četrto srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške na temo severnega Jadrana. Dogovorili so se, da bo naslednje tovrstno srečanje potekalo prihodnje leto v Sloveniji. Tanja Fajon pa je zbrane povabila tudi v Portorož k udeležbi na sestanek držav pogodbenic Barcelonske konvencije, ki ji bo od decembra letos predsedovala Slovenija.

Po zaključku srečanja se je ministrom na delovnem kosilu pridružil avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. Sogovorniki so se v pogovorih na kosilu osredotočili na aktualne zunanjepolitične teme, s poudarkom na posledicah vojne v Ukrajini, razmerah na Zahodnem Balkanu in skupnem varovanju zunanjih meja EU-ja, je sporočilo zunanje ministrstvo.

Kot je za Radio Slovenija poročal dopisnik Janko Petrovec, slovenska stran severnojadranske trilaterale skrbi za področje povezljivosti med tremi državami, pri čemer ji gre predvsem za konkurenčnost severnojadranskih pristanišč v odnosu do severnoevropskih, čemur je bila namenjena tudi nedavna pot zunanje ministrice Tanje Fajon v Južno Korejo.

Slovenija zagovarja tudi napore pri ohranjanju morskega okolja in biotske raznovrstnosti ter varnost plovbe, ki jo koordinira Hrvaška. Italija pa skrbi za področje trajnostnega gospodarjenja na Jadranu.

V interesu Slovenije je, da jo obmorski sosedi še naprej obveščata o dejavnostih v njunih izključnih ekonomskih conah na Jadranu. Državi sta dogovor o razmejitveni črti sklenili lani spomladi, kar pa ne sme v ničemer prejudicirati pravic, ki jih ima Slovenija po mednarodnem in evropskem pravu, je še poročal Petrovec.