V oddaji Tarča so govorili o jesenskih kadrovskih in vsebinskih izzivih politike. Iz prvotne ministrske zasedbe stranke Gibanje Svoboda je ostala le še peterica ministrov. Po Tatjani Bobnar je odšel Danijel Bešič Loredan, potem Sanja Ajanović Hovnik, Irena Šinko, Uroš Brežan, Darjo Felda, Marjan Šarec se je preselil v Bruselj, danes se je umaknila še Emilija Stojmenova Duh. Odšla je dan oziroma le nekaj ur pred drugo interpelacijo, potem ko se je zapletla v še eno afero, poskušala je namreč doseči umik postopka zaradi prehitre vožnje v Avstriji.

Gostje Tarče so bili Luka Mesec (Levica), Lenart Žavbi (Svoboda), Jani Prednik (SD), neodvisna poslanka Mojca Šetinc Pašek, Jernej Vrtovec (NSi) in Rado Gladek (SDS). Govorili so tudi o tem, kako pogoste menjave vplivajo na delo vlade, in o napovedanih reformah. Ministrica za digitalno preobrazbo se na povabilo v oddajo ni odzvala.

Številni očitki ministrici za digitalno preobrazbo

Kot je v prispevku za Tarčo poročala novinarka Anja Šter, je ministrica Emilija Stojmenova Duh še 15 ur pred začetkom svetovnega vrha o informacijski družbi, da bi ujela polet z dunajskega letališča proti Ženevi, v službenem vozilu audi A6 drvela po avstrijski avtocesti z modrimi lučmi zato, da bi obšla kolono. Vozilo pa je ujel radar.

Namesto da bi ministrstvo avstrijski policiji plačalo globo, se je ministrica raje poskušala kazni izogniti, je prvi objavil N1. V dopisu z dne prvega avgusta je prosila slovenskega veleposlanika na Dunaju, naj obvesti pristojni organ, da naj odstopi od morebitnega pregona oziroma kaznovanja voznika.

"Z vidika ugleda Republike Slovenije svetujemo, da se za oprostitev plačila kazni ne zaprosi ter da se kazen poravna," jim je veleposlaništvo odgovorilo v usklajenem odgovoru z zunanjim ministrom šest dni pozneje. In še: "Uporaba modrih luči v takih primerih ni dovoljena niti v Sloveniji, na ozemlju tuje države pa jih slovenska vozila sploh ne bi smela uporabljati."

Zaradi nasprotujočih se informacij je Televizija Slovenija po telefonu govorila tudi z voznikom Emilije Stojmenove Duh, a je ta pred oddajo prepovedal objavo vsebine pogovora. Prav tako dokumentacije o dogodku ni posredovala policija.

Zakaj politika podpira Stojmenovo Duh?

Kljub vsemu pa nič ne spremeni dejstva, da je ministrica sploh pomislila na to, da globe ne bi poravnali. Ali sta jo – tako kot nekatere druge politike – zaslepila prestiž in moč, ki ju prinaša ministrska funkcija: osebni vozniki, rdeče preproge, povabila na visoke dogodke … In se spozabijo pri banalnih stvareh, kot je vožnja z modrimi lučmi ali pa brezplačno bivanje v hotelu, je še poročala novinarka Anja Šter.

Čeprav so ministri zaradi podobnih ali celo manjših obtožb že morali odstopiti – denimo Sanja Ajanović Hovnik, Irena Šinko in Uroš Brežan –, jo strankarski kolegi od oktobra lani, ko je prvič v javnosti izbruhnila afera z nakupom prenosnih računalnikov na spletnem portalu Preiskovalno, vztrajno podpirajo.

Kot je januarja o aferi računalniki dejal Lenart Žavbi (Svoboda), se mu zdi, da je težava pri zakonu nastala v medresorskem razumevanju same zakonske materije. "Torej ni ministrstvo za digitalno preobrazbo tisto, ki je po zakonu, ki smo ga sprejeli, odgovorno za to, da deli te računalnike."

"V bistvu ne vem, kje sploh je afera. Da so še zmeraj v skladišču. Ali to, da so v skladišču in da je 2500 evrov najemnina za skladišče?" pa se je spraševal minister za finance Klemen Boštjančič.

Na vprašanje, ali ministrica Stojmenova Duh uživa njegovo podporo, je premier Robert Golob takrat odgovoril: "V tem trenutku ni nobenega razloga, da bi dvomil o čemer koli ali komer koli."

"Upam si trditi, da je bil nakup računalnikov bistveno boljši kot kakršen koli projekt vaše vlade. Še enkrat vas bom spomnil, ker sem vas že, ne bom pozabil, kako so bili moji otroci zadovoljni, ko so si vsi kupili digitalne slušalke," je Boštjančič še v ponedeljek branil Stojmenovo Duh.

Ministrici očitajo vrsto nepravilnosti

Ne le 6,5-milijonski sporni nakup računalnikov, ki povzroča vsak dan vse višje stroške, garancija pa jim poteče čez mesec dni, ministrici očitajo vrsto nepravilnosti. Prirejanje razpisov, negospodarno izvajanje večmilijonskega projekta Digi točke, saj so več kot četrtino informacijskih točk sredi projekta ukinili, sporno kampanjo o medvrstniškem nasilju na spletu – nasprotovali so ji psihologi, številne odhode zaposlenih z ministrstva in slabe rezultate pri krepitvi digitalnih kompetenc prebivalstva ter podjetij.

"Poudaril bi nedokončane digitalne javne storitve, kot je na primer elektronska osebna izkaznica, ki po dveh letih še vedno ne deluje na računalnikih z nameščenim operacijskim sistemom Linux. Po drugi strani pa ministrstvo tovrstne računalnike izposoja socialno najšibkejšim," je kritičen Simon Delakorda, ki se ukvarja s področjem demokracije v digitalni družbi.

Stanje v državni upravi je zastarelo

Medtem ko se ministrica hvali z ukrepi za večjo digitalno vključenost, pa je stanje marsikje v državni upravi zastarelo. Precej težav imajo zaposleni na centrih za socialno delo. Marko Fogadič, zaposlen na centru za socialno delo, se pri urejanju vloge za otroški dodatek srečuje s številnimi težavami.

"Procentualno je to ogromen delež delovnega časa, ko sistem ne deluje ali deluje upočasnjeno. Če vzamem primer upočasnjenega delovanja, lahko traja pet minut, da izvede neko posamezno fazo, ki sicer traja nekaj sekund. Takrat ko je veliko vlog, recimo septembra, se to zelo pozna," je pojasnil Fogadič.

V ljubljanskem zaporu na Povšetovi uporabljajo programe celo še iz prejšnjega stoletja, kot je, denimo, računalnik z operacijskim sistemom MS DOS iz leta 1992. Z njim uslužbenci ljubljanskega zapora na Povšetovi obračunavajo nagrade za delo obsojencev. Ker je za to potreben poseben računalnik, podatke težko povežejo z drugimi bazami.

"Na splošno nekorektno komuniciranje z javnostmi, mediji, deležniki, kar spravlja pod vprašaj to, koliko je še zaupanja javnosti v delovanje ministrstva za digitalno preobrazbo," je sklenil Delakorda.