V boj za boljši položaj največjega volilnega telesa se je po množičnem shodu z Inštitutom 1. oktober podal nekdanji poslanec SDS-a Pavel Rupar, kampanjo je začel tudi Inštitut 8. marec na čelu z Niko Kovač. V oddajo Tarča so prišli še predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik, nekdanji član SAB-a in novi član DeSUS-a Marko Bandelli in generalni direktor Zpiza Marijan Papež. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Rupar je sicer sredi oddaje odšel iz studia.

Levi in desni pol javno zahteva višje pokojnine

Sorodna novica Upokojenci s protestom zahtevali dvig pokojnin. Minister Mesec: Nismo nasprotniki.

Prvi dan meseca se je pred parlamentom zbrala večtisočglava množica, je poročal novinar Žan Dolajš. V zraku so bile slovenske zastave in sporočila: "Zahtevamo dostojne pokojnine, hočemo zaslužene pokojnine." Pa tudi "Za upokojence, dol z golobizmom", "Naj živi Janez Janša, slovenski ljudski junak". Shod je organiziral Pavel Rupar, večkrat pravnomočno obsojeni nekdanji župan Tržiča in nekdanji poslanec stranke SDS, ki pa politično ozadje shoda zanika.

"Za mano ni nobene stranke. Za mano so ljudje, ki so začutili, da se je končno nekdo zanje potegnil, povzdignil glas," je komentiral Rupar.

Ljudi so sicer na družbenih omrežjih na shod vabili profili lokalnih odsekov stranke SDS. Profil SDS-a Makole je recimo poobjavil vozni red vlakov na dan protesta.

Zahteve Ruparjeve iniciative Glas upokojencev niso skromne. Med drugim izdatna povišanja pokojnin, pa še 13. in 14. pokojnina. Po ocenah direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijana Papeža bi to letno zneslo kar dve milijardi evrov. Za primerjavo: to sta dva letna proračuna obrambnega ministrstva.

Dejstvo pa je, da se socialni položaj upokojencev pri nas vztrajno slabša. "Seveda se je zdaj pokazalo, da ni nikogar, ki bi sploh glas dvignil za upokojence in je to zdaj postal tak ribnik, ki ga poskušajo razni politikanti, z nekimi ambicijami, da bi dobili te glasove in to podporo, organizirati. Eni na ulici, eni kako drugače," je komentiral nekdanji predsednik SD-ja in politolog Igor Lukšič.

Sorodna novica Pokojnine se bodo uskladile za 5,2 odstotka, kar bo letno stalo 330 milijonov evrov

Rupar je shod organiziral v okviru civilne iniciative Glas upokojencev, iniciativa pa je ta teden ustanovila še društvo Inštitut 1. oktober. V ožjem krogu društva najdemo poleg Ruparja simpatizerje desnih političnih strank. Borisa Klepeja, ki je bil poslanski kandidat Slovenske nacionalne stranke (SNS), na začetku lanskega leta pa je na spletu objavil svojo fotografijo, opremljeno z logotipom stranke SDS. Andrej Peterle je kandidiral na lokalnih listah Nove Slovenije (NSi).

Glas upokojencev, Inštitut 1. oktober. Jasno je, da želi desni pol civilne družbe z imeni in metodami posnemati gibanja levo od sredine, ki so se upirala zadnji Janševi vladi in pripravila teren za visoko zmago Gibanja Svoboda, je dejal novinar Dolajš. Lahko to tak učinek prinese tej drugi strani? "Ne, tega učinka nikakor ne bo, to, kar pa se dosega, pa je diskreditacija tovrstnih ravnanj leve sredine," je komentiral Lukšič, ki meni, da je množična udeležba na upokojenskem protestu prebudila tudi leve politične organizacije.

Sorodna novica Inštitut 8. marec bo zbiral pričevanja upokojencev

Ta teden je Inštitut 8. marec napovedal akcijo zbiranja pričevanj ranljivih upokojencev. "Pozneje bomo od oblasti zahtevali sistemske ukrepe," je napovedala direktorica inštituta Nika Kovač.

Dosega sistemskih sprememb bo precej težji zalogaj od zbiranja anonimnih pričevanj. "Zdi se mi, da želi leva sredina odreagirati na isti ravni, se pravi, da bi nekaj nevladna organizacija poskušala mobilizirati ta del volilnega telesa, kar pa bo gotovo premalo, ker tukaj gre res za realne težave. Položaj upokojencev se je poslabšal," o tem pravi Lukšič.

Kdo dejansko predstavlja upokojence

Po velikodušnih povišicah nekaterim skupinam v javnem sektorju se upokojenci čutijo zapostavljene. "Minimalna plača se je dvignila za 13 odstotkov, plače v javnem sektorju za 9,2 odstotka, pokojnine pa za 4,9. Jaz si tega ne znam razložiti kot enaka merila, mogoče bi kdo drug to znal povedati," je potožil upokojenec Kajtimir Kunc.

Dolga leta sta se kot varuha upokojencev in njihovih interesov predstavljala stranka DeSUS in njen dolgoletni predsednik, karierni politik Karl Erjavec. Ta je leta 2008 izjavil naslednje: "Vsak Slovenec in Slovenka, vsaka državljanka in državljan Republike Slovenije, ki ima 40 let delovne dobe, 35 let delovne dobe, bi moral imeti najmanj 1000 evrov pokojnine." Za Erjavcem je zvestobo upokojencev ponudila še Alenka Bratušek, leta 2022 rekoč: "Vsi dobro veste, da smo v stranki SAB veliki borci za upokojence in tako bo ostalo tudi naprej."

"Sloveniji nas je približno 630.000. To je 630.000 glasov. Oceno si lahko DeSUS in Stranka Alenke Bratušek pripišeta sama. Upokojenci so jim dali jasno vedeti, koliko so zadovoljni z njihovim delom, če so pa izpadi iz parlamenta," je delo Alenke Bratušek in Erjavca komentiral upokojenec Kunc.

Več kot očitno se je zdaj začela nova tekma za naklonjenost številčne upokojenske populacije. Dva dni pred tokratno Tarčo so iz Gibanja Svoboda sporočili, da stranka ustanavlja seniorsko sekcijo. Pojavljajo se ugibanja, da bi se lahko največji vladni stranki zdaj priključili še ostanki DeSUS-a.

"Politike upokojenci zanimajo samo pred volitvami. Rajši vidijo, da jih ni. Da ne pridejo lobirat. Odrivajo starejše in jim zelo zelo težko namenjajo kaj denarja," je izjavila Mateja Kožuh Novak, nekdanja predsednica ZDUS-a.

Do ZDUS-a so sicer danes kritični tudi številni upokojenci, tudi Kajtimir Kunc, upokojenec in pobudnik iniciative Za upokojence gre. "Ko smo zbrali 15.000 podpisov, ki smo jih izročili takratnemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu in predsedniku DZ-ja Dejanu Židanu, je ZDUS sklical izredno sejo, na kateri so sprejeli sklep, da je pač naše peticije ne podpirajo," je poudaril Kunc.

V zvezi upokojenskih društev so se v zadnjih letih pojavile notranje razprtije. Aktualnemu predsedniku ZDUS-a Janezu Sušniku se je očitalo samovoljo, politikantsvo in avtoritarnost. Sušnik se je ostro odzval tudi na pobude Ruparja. "Pavle Rupar, ne smeš tako ocenjevati. Ti si tokrat obul prevelike škornje," je bilo nedavno slišati v Odmevih.

Kako dejansko gre upokojencem

Čeprav so večji del svojega aktivnega življenja delali, nekateri tudi celotno zahtevano dobo, si trije upokojenci, ki jih je predstavila Tarča, delijo isto realnost: pokojnina jim ne zadostuje niti za plačilo bivanja v domu upokojencev. Tu pa so še drugi stroški, je poročala novinarka Tarče Mateja Cankar.

"Delal sem 40 let. Pokojnino imam 709 evrov, pa 62 evrov invalidnine. Prihodkov ima 772 evrov, od tega mi trgajo za dodatno zavarovanje skoraj 36 evrov. In dobim ven 736 evrov. Za dom pa sem dal ta mesec 807 evrov," je povedal upokojenec Janko. Kako se mu računica izide? "Ker sem prodal hišo in imam prihranke od hiše."

Kot druga je svojo situacijo predstavila Rezka z Vrhnike, ki prejema 562 evrov za 30 let delovne dobe. "Nisem imela kam, šla sem v dom. Ampak tukaj je moja pokojnina premajhna. Nobenega nimam, da bi meni plačeval. Nekaj prihrankov sem imela. Kar sem imela, sem vse dala."

Tretja je Ivanka z Vrhnike. Koliko dobiva za 30 let delovne dobe? "562, odtrgajo pa mi 528. Toliko bi dobila, toda tukaj moram plačati čez 600, pa si vse sama urejam."

Četrta predstavljena upokojenka je Milena iz Trbovelj. Po 35 letih ima pokojnino v znesku 433 evrov in 36 centov.

Že leta jim politični odločevalci obljubljajo dostojne pokojnine. V resnici pa skoraj polovica, približno 200 tisoč prejemnikov starostnih pokojnin, ne prejema pokojnine nad pragom tveganja revščine, ki je na novo izračunan na 827 evrov.

"Samo predlogi so, češ, tole in tole bomo dali, na koncu pa je totalna nula, utopija," pravi Milena.

"Oni dajo mogoče pet odstotkov, kar se pozna tistim, ki so direktorji, šolani. Revežu se ne pozna nič. To bi morali spremeniti. Revež ostane zmerom revež." Tako se glasi mnenje Rezke.

Tematika podeljenih, izjemnih pokojnin

Zadnja leta pokojnine izgubljajo vrednost tudi glede na povprečno plačo. Upokojenci so nezadovoljni tudi zaradi velikodušnosti vlade do plač javnih uslužbencev. Številne bolijo tudi krivice zaradi veliko slabših pogojev upokojevanja v preteklih letih, pokojninski sistem pa je poln izjem.

"Pokojnine se delijo po različnih zaslugah, merilih. Ko imamo recimo na oblasti bolj levo opcijo, delijo izjemne pokojnine kulturnikom, desna opcija je bolj naklonjena kmetom. Oboji skupaj bi delili izjemne pokojnine športnikom. Še vedno imamo nekaj tisoč pokojnin iz NOB-ja, čeprav je že 80 let od konca druge svetovne vojne. In na ta način postopoma razgradiš sistem. Vse te različne izjemne, privilegirane pokojnine, bi morali izločiti iz pokojninske blagajne," je povedal ekonomist in nekdanji gospodarski minister v vladi Boruta Pahorja, Matej Lahovnik.

Neznanke prihajajoče pokojninske reforme

In kje je pokojninska reforma, ki naj bi bila pripravljena v štirih mesecih? Pristojni minister Luka Mesec je v javnosti odstiral le delčke svojih usmeritev. Z ministrstva pa konkretnega dokumenta Tarča ni prejela, češ da je šele v fazi priprave. Enako ne projekcij, ki so podlaga za usmeritve.

Minister je v javnosti med drugim omenjal zniževanje razmerja med najnižjo in najvišjo pokojnino, ki je zdaj postavljena pri 1 proti 4. To pa, opozarjajo ekonomisti, pomeni demotivacijo pri vplačevanju v pokojninski sistem: "Če bodo povzročili uravnilovko, se bosta pač mlada in srednja generacija izogibali plačilu prispevkov, ker bodo enostavno ugotovili, da višina pokojnine sploh ni več povezana z višino vplačanih prispevkov in delovno dobo, ampak od nečesa drugega," je komentiral Lahovnik.

Tudi drugi ekonomisti, s katerimi smo govorili, namere ministrstva ocenjujejo kot shizofrene in nekonsistentne. Tako deluje tudi predlog o zviševanju starosti ob upokojevanju: še pred dnevi za ministra nemogoč, zdaj pa na njegovem ministrstvu pravijo, da bo na mizi, a šele kot zadnji.

Kdo bo vse to plačal, kje je javnofinančna slika?

Vlada pa je, kar se tiče vseh reform, ne le pokojninske, konsistentna pri enem: nič se ne govori o denarju. "Ta vlada se je tega lotila, ima tudi politični mandat, da to lahko naredi. To je absolutno zelo pozitivno. Po drugi strani pa je nabor teh reform, ki se jih zdaj loteva, zelo širok. Občutek, ki ga imam jaz, je, da se te reforme delajo zelo parcialno. Ne da bi človek imel neko veliko sliko, ki je pa vsaj za javne finance nujno potrebna. Vsaj toliko, kolikor je mogoče spremljati, javnofinančne ali makroekonomske slike ni. Vsaj ni je videti. Če drugje ne, bi pričakoval, da bi vsaj minister za finance to predstavil. Javnofinančna slika v diskusijah o teh reformah bi morala biti zelo prisotna. Tukaj pa dobim občutek, kot da se bodo s financami ukvarjali na koncu," je vse skupaj komentiral ekonomist Mojmir Mrak.