Za kakšno organizacijo pravzaprav gre, kaj se je tam dogajalo? Je primer zastaral zaradi velikega vpliva patra Rupnika? Kakšno vlogo imajo pri objavi tega škandala tudi notranji spopadi različnih vej Cerkve? Tarča je poklicala vse vpletene in govorila z nekdanjimi redovnicami.

Kako sploh potekajo preiskave zlorab za cerkvenimi zidovi? Konec leta je odjeknila tudi zgodba o domnevnih zlorabah slovenskega duhovnika na misiji v Kongu. V Vatikanu, pa tudi v mariborski nadškofiji so s preiskavo ugotovili, da so vse obtožbe lažne in da duhovnik ni zagrešil ničesar. Oče ene izmed žrtev, ki je govoril za Tarčo, trdi drugače.

Gostje oddaje so bili provincial slovenskih jezuitov Miran Žvanut, dopisnik RTV SLO iz Rima Janko Petrovec, odvetnica Barbara Nastran, teolog in filozof morale Ivan Štuhec ter Aleš Črnič s katedre za kulturologijo na FDV-ju. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Zadeva pater Rupnik

Sorodna novica Afera Rupnik: vse huje je, na dan prihaja vse več zgodb

"Po zgledu velikega Romarja iz Loyole, ki je želel priromati do Jeruzalema, želimo svoje življenje darovati, da bi se mogli prepoznati med seboj bratje in sestre novega Jeruzalema na poti v edini šotor Božjega kraljestva." To je pot, ki so si jo izbrale sestre iz Skupnosti Loyola. Še v času Jugoslavije so se vselile v hišo v Mengšu, pravzaprav preurejen nekdanji hlev. Njihov duhovni vodja je bil jezuitski pater Marko Rupnik, skupnost pa je vodila sestra Ivanka Hosta, je poročala novinarka Anja Šter.

Njena nekdanja tajnica, ki je bila v skupnosti od samega začetka, je delovanje skupnosti opisala kot nekakšno sekto, v kateri so vladali nadzor, represija in podrejenost. To je potrdila tudi za Tarčo: "Pater Rupnik mi je prepovedoval prijateljstvo z eno od sester. Staršem in družini smo morale pisati, da eno leto z njimi ne bomo imele nobenih stikov. Prepovedani so bili obiski, pisma in telefonski pogovori." Redovnice je zapustila leta 1996. Pred kamero kljub številnim pogovorom ni želela, kot tudi druge nekdanje sestre, s katerimi je bila v stiku. Patra Rupnika pa so v italijanskem tiskanem mediju obtožile spolnega in psihičnega nasilja.

Navajamo nekaj pričevanj:

"Prvič me je poljubil na usta in mi rekel, da je tako poljubil oltar, kjer je obhajal evharistijo, saj bi le z menoj lahko doživljal spolni odnos kot izraz božje ljubezni."

"Ko sem bila še novinka, mi je položil roke na zadnjico in komentiral njeno obliko. Razumela sem, da je bilo narobe, a on me je zmedel, ker je vse ogrinjal v sij duhovnosti, zanimanje za ženske obline je opravičeval s svojim umetništvom, še več, z umetništvom in služenjem Bogu."

"Na začetku se je pater Marko počasi in nežno infiltriral v moj psihološki in duhovni svet, tako da je izkoristil mojo negotovost in krhkost ter hkrati uporabil moj odnos z Bogom, da me je spodbudil k spolnim izkušnjam z njim."

Pismo, ki ga prejme tudi italijanska novinarka

Nekdanji redovnici sta junija lani napisali tudi javno pismo in ga naslovili na več ljudi iz Cerkve. V njem sta navajali, da je po njunem vedenju v času dogodkov bila vsaj polovica sester z zaobljubami v takšnem odnosu s patrom Rupnikom.

Pismi je prejela tudi italijanska novinarka Federica Tourn, ki je opravila intervjuje. "Gre za zgodbe o zlorabah, ki so bile najprej duhovne, psihološke, šele pozneje spolne. Začele so se z manipulacijo, ki jo je ta jezuit izvajal nad ljudmi, nad deklicami, ki so bile zelo mlade. Mladoletnice so se spraševale, kaj početi v življenju. Tiste, ki jih je Bog poklical k sebi. Usmeril jih je k novi skupnosti, ki jo je ustanovila Ivanka Hosta, Rupnikova prijateljica." V skupnost je po dogovoru s predstojnico prihajal tedanji duhovni vodja, pater Marko Rupnik. In za temi vrati naj bi se dogajale zlorabe, tako kot v Rimu, kjer je Rupnik živel. "Pa ne samo v Rimu, tudi drugod, v mestu San Marco in Lamis itd. Ne samo na enem kraju, tudi v centru Aletti v Rimu. Mislim, da je žrtev še več," je povedala Federica Tourn.

O Skupnosti Loyola v Mengšu sicer ni več veliko sledu.

Skupnost Loyola je zdaj na Apneniku pri Šentjerneju. Redovnica je ekipo Tarče pred hišo na kratko odslovila z besedami, da izjav ne dajejo. Vrat niso odprle niti ob večkratnem zvonjenju, le zaklenile so jih. Nekdanja predstojnica Ivanka Hosta, ki jo nekdanje redovnice obtožujejo tudi trpinčenja, po informacijah Tarče živi v Skupnosti Loyola na Portugalskem. Z nikomer ne želi imeti stikov.

Sorodna novica "Želim si le ustvariti prostorje, ki bi nagovorilo človeka"

Rupnikovo umetniško ustvarjanje

Pater Rupnik si je po odhodu iz Slovenije moč ustvaril v Rimu, kjer je ustanovil vplivni umetniški in kulturni center Alleti, ki je zaslovel po vsem svetu. Najbolj znan je po svojih mozaikih. Leta 2000 je prejel Prešernovo nagrado za mozaično poslikavo papeževe kapele v Vatikanu. "Po tem, ko je bila narejena Redemptoris Mater v Vatikanu, o kateri so številni strokovnjaki pisali kot o neki novosti, je bilo to sprejeto po različnih delih Cerkve po svetu. Od Azije do Amerike in seveda Evrope imamo ogromno del. Tukaj se resnično kaže neka novost, po kateri je človek, kristjan hrepenel, tako da je to zame nesporno veliko delo," je komentiral sociolog in profesor na teološki fakulteti Igor Bahovec, ki Rupnika in njegova dela pozna. Rupnik je z umetniki rimskega centra Aletti po svetu, zlasti pa v Evropi, ustvaril več kot 200 mozaikov: od največjih romarskih svetišč, kot so Lurd, Fatima, San Giovanni Rotondo, do dveh novih narodnih svetišč, posvečenih Janezu Pavlu II., v Krakovu in Washingtonu. Trenutno v Braziliji pod vodstvom Rupnika nastaja najobsežnejše delo centra Aletti: z mozaiki opremljajo pročelje drugega največjega katoliškega svetišča na svetu Aparecida.

"Prva stvar, ki se mi zdi pomembna, je, da gredo te obtožbe do konca, da se vidi, kaj drži, kaj mogoče ne drži, da se to prečisti. Druga stvar: nekaj je Rupnik kot oseba, duhovnik, drugo kot umetnik in teolog. Tega ne smemo zamešati zadeve prek tistih meja, ki so določene znotraj umetnosti, teologije in znotraj človeka kot grešnega bitja. Vsi mi smo grešni," je izjavil Bahovec.

Sorodna novica Slovenski jezuiti zagotavljajo, da so na strani žrtev zlorab, in pozivajo k prijavi

Obtožbe zoper patra Rupnika zaradi zlorab v Skupnosti Loyola so v postopkih Vatikana potrdili kot verodostojne, nato pa odločili, da so zadeve zastarale. Isti organ pa je Rupnika že dve leti prej za kratek čas celo izobčil, ker je žensko, ki je imela z njim spolne odnose, odvezal greha. A so ukrep hitro odpravili, ker je Rupnik greh priznal in se zanj pokesal.

"Veliko jih poudarja, tudi v Sloveniji, da je imel pater Rupnik, vsaj do škandala, velik vpliv na Cerkev v Sloveniji. Bil je med tistimi, ki so odločali o imenovanju škofov. Kolikor mi je uspelo ugotoviti, je imel velik vpliv tudi v rimski kuriji. Vse pripelje do Svetega sedeža, saj je bilo izobčenje "latae sentatiae" pozneje odpravljeno, to pa je lahko naredil le Sveti sedež, najverjetneje kar papež," je komentirala Federica Tourn.

Sorodna novica Patra Rupnika zlorab obtožili še dve redovnici. Papeža primer "presenetil in prizadel".

Rupnikov vpliv sega do samega papeža

"Številni opazovalci ne verjamejo, da papež ni nikoli vedel, kaj se dogaja z znanim in vplivnim jezuitom, kot je pater Rupnik. Poudariti moram, da je Rupnik lani januarja obiskal papeža, potem ko sta se končala že vsaj dva postopka proti njemu," je nadaljevala Federica Tourn. Po njenih podatkih poteka nova preiskava pri jezuitih, Rupnik pa naj bi bil zaprošen, naj ne zapušča Lacija.

Ostaja pa vprašanje – kdo vse je za stvari vedel in jih zamolčal, v Rimu in tudi doma, že od 90. let naprej. Anonimen jezuit je Federici Tourn dejal, da je že pred desetimi leti izvedel, da je pater Rupnik zlorabljal ženske. Za zlorabe so – tako nekdanje redovnice – že v 90. letih prejšnjega stoletja vedele cerkvene oblasti v Sloveniji in Rupnikovi predstojniki v Rimu. Ena izmed sester se je takrat zaupala patru Tomažu Špidliku, Rupnikovemu duhovnemu vodji, soustanovitelju centra Aletti in pozneje kardinalu, in predstojnici Ivanki Hosta, ki je o tem obvestila takratnega nadškofa Alojzija Šuštarja. Za to sta vedela tudi pater Lojze Bratina, takratni provincial slovenskih jezuitov, in Francisco Eganja, takratni delegat za mednarodne jezuitske hiše v Rimu. Kot sta nekdanji sestri v pismu zapisali: "Prav vsi, ki so za dejanja vedeli, so se odločili, da bodo o njih molčali."