Gostje so bili: državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, poslanec Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda, Gaja Brecelj iz Umanotere, Matej Tašner Vatovec iz Levice, Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda, Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, Aleksander Mervar, direktor Elesa, Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS-ja, in Izidor Ostan Ožbolt iz Gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Kaj so se dogovorili za zaprtimi vrati?

11. aprila je potekal neformalni sestanek v državnem zboru. Posnetek sestanka kaže, da so imeli politiki očitne težave s tem, kako politično zagotoviti izvedbo projekta JEK 2, še preden se bodo o projektu na referendumu odločali volivci. Najintenzivneje sta o tem razmišljala Nataša Avšič Bogovič iz Svobode in Tomaž Lisec iz SDS-a, je poročal novinar Tarče Klemen Košak.

Sorodna novica Odgovarjamo na vprašanja o jedrski energiji

Sledi izsek s posnetka:

Tomaž Lisec: "V poslanski skupini SDS-a menimo, da je treba oboje čim prej izpeljati oziroma izvesti."
Nataša Avšič Bogovič: "Jaz sem razumela, da se ravno to ne da narediti."
Tomaž Lisec: "Kaj pa, če najprej resolucijo sprejmemo in potem ..."
Nataša Avšič Bogovič: "Samo moramo ven akt potegniti ..."
Tomaž Lisec. "Ven damo ali pa spremenimo. Lahko tudi spremenimo."
Nataša Avšič Bogovič: "Ne, akt moramo dati, predlog za referendum moramo dati ven. Umakniti."
Tomaž Lisec: "To je za nas rešitev."
Nataša Avšič Bogovič: "Je to politično res dobra rešitev? S tem naredimo malo ali pa kar precej zmede med volivci, kaj zdaj delamo."

Posnetek dokazuje, da so poslanci vedeli, da pri postopku glede JEK-a 2 kršijo zakon in vnaprej izničujejo voljo ljudstva, zdaj pa se glede tega sprenevedajo.

Sorodna novica Poslanci podprli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Njihov datum še ni znan.

Navzven sta bili stranki sprti

Posnetki so nastali aprila, ko sta se najmočnejši stranki na primer sprli glede tega, ali lahko opozicija preiskuje poslovno zgodovino premierja Roberta Goloba.

"Nemi, gluhi in slepi valjar svobodnjakov s pomočjo Levice in SD-ja tepta pravno državo v DZ-ja že nekaj časa," je 17. aprila dejala vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec. "Gre za eklatantno opustitev dolžnega ravnanja, ki se kazensko sankcionira," je istega dne povedal predsednik SDS-a Janez Janša.

Dan pozneje je predsednica DZ-ja, sicer članica Svobode Urška Klakočar Zupančič, odvrnila: "Tukaj mora gospod paziti, ker je bil v več kazenskih postopkih, bil, pa verjetno je še. Tako da ... Pa morda se bo tudi še znašel v kakšnem."

Medtem pa so se stran od javnosti usklajevali, kako pri energetskem poslu stoletja v nasprotju z zakonom izigrati ljudstvo.

Služba DZ-ja je opozarjala zaman

Poleg predstavnikov parlamentarnih strank je bil na sestanku 11. aprila v velikem salonu državnega zbora Daniel Levičar, ki je v kabinetu predsednika vlade odgovoren za projekt JEK 2. Tam je bil tudi Jure Kožuh iz generalnega sekretariata državnega zbora, ki je od političnih strank neodvisen. Zbranim je pojasnil, zakaj resolucije o miroljubni rabi jedrske energije – v kateri je jasno zapisana izvedba JEK 2 – ne morejo sprejeti pred izidom referenduma. Sestanek je vodila Nataša Avšič Bogovič.

Izsek s sestanka 11. aprila:

Jure Kožuh: "Oba akta se nanašata na projekt JEK 2. V tem primeru je pomembna določba 28. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki pač jasno in izrecno določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju. In to vprašanje, jasno, je projekt JEK 2."

Njegov sklep je bil jasen. Če bo državni zbor sprejel resolucijo o izvedbi JEK-a 2, ne more razpisati referenduma o tem. In obratno. Če bo razpisal referendum, resolucije ne more sprejeti, dokler ne bodo januarja znani izidi referenduma.

Izsek s sestanka 11. aprila:

Jure Kožuh: "Če pa bi mi preskočili, da bi državni zbor najprej odločal o resoluciji in potem razpisu referenduma, pa postane odločitev, volja izničena. Ker vi bi kot državni zbor najprej sprejeli odločitev, da gremo v JEK 2, in potem ljudi vprašali, ali ste sploh za JEK 2."

O tem, kaj so jim na tem sestanku povedali predstavniki neodvisnih služb, je Nataša Avšič Bogovič pred kamero TV Slovenija 30. oktobra trdila tako: "Več neformalnih sestankov je bilo z različnimi ... Kaj so rekli? Jaz se konkretno ne spomnim več toliko teh sestankov. Ja, debata je šla v smeri, da bi lahko."

Na izrecno vprašanje, ali jim torej v službi DZ-ja niso rekli, da se ne da glasovati o resoluciji pred izidom referenduma, ker bi to pomenilo kršitev 28. člena, je istega dne odgovorila naslednje: "Ne. Lahko bi. Saj veste, ko se pogovarjate s pravnimi strokovnjaki, opozarjajo na, to bi lahko pomenilo to ..."

Na dodatno vprašanje, ali jim torej v službi DZ-ja niso rekli, da je to, kar so potem storili, izigravanje ljudske volje, je odvrnila: "Veste kaj, v tistih dneh je bilo marsikaj rečenega, tako neformalno kot potem formalno med samo razpravo v državnem zboru. In zdaj vsak stavek posebej secirati, kaj je kdo rekel in na kaj opozoril, je res težko in neodgovorno tudi od mene."

Poglejmo sestanek 11. aprila podrobneje. Tomaž Lisec (SDS) je na njem kljub opozorilom Kožuha vztrajal, da pohitijo tako z resolucijo kot z referendumom.

Izsek s sestanka 11. aprila:

Tomaž Lisec: "Jaz trdim, da lahko naredimo na isti seji tako resolucijo in potem o predlogu za razpis referenduma. Prvič, spremenimo samo vprašanje."
A Nataša Avšič Bogovič ga je popravila, saj je takrat razumela sporočilo predstavnika neodvisnih služb.

Nataša Avšič Bogovič: "Jaz bi tukaj mogoče to dodala, da sem jaz razumela, da se ravno to ne da narediti, ker tudi v primeru, da spremenimo besedilo, se to vprašanje, ki ga potem spremenjenega damo v pobudo, prav tako znajde na področju resolucije, ker resolucija neposredno o tem govori, o izgradnji JEK-a 2."

Povedala mu je, da lahko resolucijo in referendum na hitro sprejmejo samo z nenavadnim manevrom.

Tomaž Lisec: "Ven damo. Lahko tudi spremenimo."
Nataša Avšič Bogovič: "Ne, akt moramo dati, predlog za referendum moramo dati ven. Umakniti. Vsi podpisniki rečemo, zdaj se pa več ne strinjamo s tem predlogom, ga umikamo ven iz procedure. Dokončno. Potem se pa lahko resolucija sprejme, in ko imamo sprejeto resolucijo, potem pa lahko delamo z vprašanjem, kar hočemo."
Tomaž Lisec: "To je za nas rešitev."

Sorodna novica Levičar: Resolucija je usmerjena v razvoj nacionalnega jedrskega programa in podporo projektu JEK 2

Da bi torej predlog za referendum umaknili iz procedure, nato sprejeli resolucijo in takoj za tem spet vložili predlog za enak referendum. Vendar je imela ob tem pomislek.

Nataša Avšič Bogovič: "Potem ko sem začela politično razmišljati ... Če imamo res cilj, da na referendumu dobi podporo JEK 2, pa s tem naredimo malo ali pa kar precej zmede med volivci, kaj zdaj delamo, kaj zdaj mi počnemo."

11. aprila se še niso dokončno dogovorili. 25. aprila so se srečali še enkrat. Tokrat ni bilo zraven neodvisnih strokovnih služb državnega zbora.

Nataša Avšič Bogovič je na sestanku 25. aprila predstavila tri scenarije. Njen prvi scenarij: o resoluciji glasujejo šele po tem, ko bodo znani izidi referenduma. Ta je edini, ki ne bi izničil volje ljudstva. Drugi scenarij: sprememba referendumskega vprašanja ter nato hkrati sprejetje resolucije in razpis referenduma. Za ta scenarij je predstavnik služb državnega zbora rekel, da je v nasprotju z zakonom. Tretji scenarij pa je bil začasen umik predloga za referendum, v vmesnem času sprejetje resolucije in ponovna vložitev predloga za referendum.

Izsek s sestanka 25. aprila:

Nataša Avšič Bogovič: "Jaz za to tretjo varianto niti slučajno nimam mandata poslanske skupine, ker je politično ... grozna."

Potem so se odločili zelo hitro.

Tomaž Lisec: "Mi smo za drugo, zelo, nikakor nismo za prvo."
Nataša Avšič Bogovič: "O. K. Še NSi?"
Janez Žakelj (poslanec NSi-ja): "Ja, glede vprašanja, mi se tudi strinjamo."

Sorodna novica Poslanci napovedujejo široko podporo referendumu o JEK-u 2

Kaj so umaknili iz referendumskega vprašanja

Tako so potem naredili. Izbrali so sporni drugi scenarij. Resolucijo in razpis referenduma so sprejeli hkrati, samo vprašanje so skrajšali. Ostalo je vprašanje: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?" Odstranili pa so nadaljevanje: "... kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji." To je edina sprememba, ki so jo naredili, čeprav jim je Kožuh 11. aprila jasno povedal, da krajše vprašanje ne spremeni ničesar.

Izsek s sestanka 11. aprila:

Jure Kožuh: "Potem sem pa dejansko razmišljal, kaj bi bilo, če bi recimo se spremenilo vprašanje samo tako, da bi se glasilo 'Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2?' In sem prišel, da sta še vedno v tem primeru vsebinsko tako povezana, da bi prav tako blokiralo odločanje o resoluciji. Ker moramo izhajati, da ne gledamo samo po naslovu, ampak dejansko vsebino."

Ali so poslanci poskušali prepričati službe državnega zbora, ni jasno. Tarča je večkrat prosila za pogovor s Kožuhom ali njegovimi nadrejenimi. Izjave ne bo, so sporočili iz vodstva državnega zbora.

O svojem spornem scenariju pa jim je očitno uspelo prepričati predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič in podpredsednika državnega zbora Danijela Krivca (SDS). To je bilo dovolj za uresničitev načrta tako imenovane jedrske koalicije v državnem zboru.

O tem se je 22. maja v DZ-ju na seji vnela javna razprava:

Matej Tašner Vatovec (Levica): "Zanima me, kako bomo lahko jutri o tem glasovali, če imamo hkrati posvetovalni referendum, ki je vezan na ta konkreten akt?"
Danijel Krivec: "Glede na tolmačenje, ki smo ga pridobili, bo jutri najprej glasovanje o referendumu in kasneje glasovanje o resoluciji. Tako da je ta pogoj, o katerem govorite, izpolnjen."

Sorodna novica DZ potrdil razpis posvetovalnega referenduma o JEK-u 2, datum izvedbe še ni določen

Nadaljevala se je tudi naslednji dan, 23. maja.

Matej Tašner Vatovec: "Še enkrat ponavljam svoj včerajšnji poziv, da pridobimo mnenje zakonodajnopravne službe o tem, ali lahko državni zbor o tem aktu glasuje."
Urška Klakočar Zupančič: "Sama pač imam drugačno stališče." Nato je predsednica DZ-ja odredila glasovanje.

Kakšno je to tolmačenje in kdo ga je napisal? Predsednico državnega zbora Tarča za ta pojasnila vztrajno prosi že od avgusta, a jih ne dobi. Tudi prošnje za izjavo zavrača. Kaj skrivajo? Ponuja se preprosta razlaga: resolucija je varovalka, da bo projekt JEK 2 izveden v vsakem primeru, ne glede na izid referenduma.

Z besedami poslanca Tomaža Lisca, ki jih je izrekel 4. aprila: "Resolucija je en akt, ki govori o prihodnosti, ne glede na to, ali imamo referendum ali ga nimamo in ali se bo na referendumu izrazila ljudska volja za ali proti."

Odzivi gostov Tarče na razkritje

Tomaž Lah, poslanec Gibanja Svobode, meni, da sta tako potrditev resolucije kot izvedba referenduma pravno korektna. Dodal je, da je pravnih mnenj več. Državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar je pojasnil, da je bila resolucija najprej mišljena kot ena od osnov za izvedbo referenduma. "Slišal sem tudi mnenja ustavnih pravnikov, ki trdijo, da je resolucija nezavezujoč akt, posvetovalni referendum pa je prav tako nezavezujoč, zato si ne nasprotujeta."

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec pa je takšno interpretacijo zavrnil in dejal, da je bilo pravno mnenje le eno, in sicer zelo jasno in zdravorazumsko: "Spraševati ljudi nekaj na referendumu in o isti stvari sprejeti resolucijo ni smiselno, to je prevara. Jasno je, da je jedrska koalicija razumela stisko, ampak tudi če imaš 80 glasov v parlamentu, še ne pomeni, da greš lahko proti zakonu."

Uroš Macerl, sopredsednik stranke Vesna – zelena stranka, je dejal, da ga sodelovanje levih in desnih politikov, v tem primeru poslanke Svobode in poslanca SDS-a, Tamare Avšič Bogovič in Tomaža Lisca, ne preseneča. Spomnil je na sodelovanje vseh političnih opcij tako pri Tešu 6 kot pri Magni. "Politiki, ki so pred zasloni na smrt skregani za ljudi, se hitro dogovorijo, ko si je treba razdeliti milijone." Vesna je sicer v sredo na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma glede JEK-a 2. Kot menijo, je referendumsko vprašanje zastavljeno "močno zavajajoče in sugestivno".

Miroslav Gregorič, ki kot edini poslanec Svobode nasprotuje JEK-u 2, je dejal, da v priprave referendumskega vprašanja ni bil vključen, sodeloval pa je pri pripravi resolucije, a vsa njegova mnenja niso bila upoštevana. Resoluciji je tako nasprotoval, saj je po njegovem mnenju preveč navijaška.

Gaja Brecelj iz nevladne organizacije Umanotera pa je poudarila, da je razkritje skrb vzbujajoče in da gre za "enega izmed korakov v nizu tega projekta, ki se vodi izredno netransparentno, nevključujoče, za zaprtimi vrati". Opozorila je tudi, da je trenutno še preveč neznank, da bi se lahko državljani o projektu JEK 2, o katerem konkretno sprašuje referendumsko vprašanje, odločali. "To je prelaganje odgovornosti na ljudi." Spomnila je tudi, da je sam premier Robert Golob še pred letom dni govoril, da bi na referendum morali leta 2027 ali 2028, ko bo znanih več informacij.

Tudi po mnenju direktorja Elesa, Aleksandra Mervarja, je referendumsko vprašanje neposrečeno. "Mislim, da bi se moralo vprašanje glasiti: Ali smo za uporabo jedrske energije v elektroenergetske namene tudi po zaprtju NEK-a?" Dodal je, da danes ne poznamo niti moči elektrarne niti ne vemo, v katero smer se bodo razvijale druge tehnologije, kot so mali modularni reaktorji.

Golobič: Slovenija lahko bankrotira

Investicija v JEK 2 bi presegla vse, česar smo se do zdaj lotili v samostojni državi. Najmanjši reaktor bi stal skoraj 10 milijard, večji, o katerem se prav tako govori, več kot 15 milijard evrov. To je 10 Tešev 6, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš.

Gregor Golobič, nekdanji politik in kritik projekta JEK 2, ki je opozarjal že na zgrešenost naložbe v Teš 6, meni, da lahko Slovenija zaradi tega bankrotira.

Od 10 do 15 milijard – to so zneski, ki jih na podlagi še neobjavljene interne študije predpostavlja Gen energija. A pozor. Gre za zneske brez vštetih stroškov financiranja, brez stroškov zamud in zapletov, ki so pri takšnih projektih prej pravilo kot izjema.

Po nekaterih ocenah bi najmanjši reaktor na koncu stal najmanj 20 milijard, in ne slabih 10. In kaj pomeni za Slovenijo 20 milijard? To je šest milijard evrov več, kot bodo letos prihodki celotnega državnega proračuna. 20 milijard evrov je tretjina celotnega bruto domačega proizvoda. Torej tretjina vsega, kar kot družba ustvarimo v letu dni. 20 milijard je štirikratnik zneska, ki ga je Slovenija porabila za sanacijo bančne luknje.

"Mislim, da gre za ultimativno tveganje, ki postavlja pod vprašaj našo samostojnost kot suverene države, kot države, ki zmore svojim državljanom zagotavljati tiste osnovne funkcionalnosti, ki jih potrebujejo. Socialno varnost, razvojno perspektivo in vse drugo, kar potrebujemo. [...] Tovrsten projekt stane enako v Nemčiji, v Ameriki ali pa v dvomilijonski Sloveniji. Tveganja za dvomilijonsko Slovenijo za faktorje večje," pravi Golobič.

Golobič meni, da bo cena električne energije iz JEK-a 2 precej dražja, kot danes napovedujejo zagovorniki projekta. "Opletanje s številkami od 45 do 60 za megavatno uro, kar je trikrat manj, kot pravi Mario Draghi, človek, ki se – mislim, da o tem ni dileme –, razume na finance ... Govori, da je pričakovana cena jedrske energije 160 evrov na megavatno uro, kar pomeni, da trikrat zavajajo. Kar je, mimogrede, isto zavajanje, kot je bilo pri Tešu 6 pri ceni premoga. [...] Zelo preprosto. Mario Draghi pravi 160 evrov. Naši zagovorniki pravijo 60 evrov. Kdo je tu nor? Mislim, da je odgovor zelo preprost," je še komentiral Golobič.

Sorodna novica Flamanville: Evropski jedrski reaktor naj bi z dvanajstletno zamudo vendarle priklopili v omrežje

Zadnji trije jedrski projekti v Evropi so se precej zapletli, časovno in finančno. Olkiluoto na Finskem je namesto tri milijarde stal – 11 milijard. Zamuda pri gradnji je dosegla 14 let. Reaktor Flamanville v Franciji je na koncu stal 10 milijard več in se sklenil 12 let po prvotnem načrtu. In še Hinkley Point C, ki ga je v preteklih tednih obiskala ekipa Tarče. Ta se je z 20 milijard podražil na 54 milijard evrov.

"Ko vam kdo pove, koliko bo to stalo ali kako dolgo bo trajalo, to takoj podvojite," je povedal Tom Burke, predstavnik britanske okoljevarstvene organizacije E3G.

"Namesto da bi se ukvarjali z jedrsko opcijo resno, odgovorno, kot se ukvarjajo resne države po svetu, imamo v akciji lobi za točno določen projekt, s točno določenimi izvajalci in z izmišljenimi predpostavkami, ki bodo to državo potopile. Nekaj tako neodgovornega se v tej Sloveniji še ni dogajalo," še sporoča nekdanji politik Golobič.

Promocijska kampanja

Že nekaj mesecev poteka promocijska kampanja. Množica sklenjenih pogodb obsega produkcijo in snemanje igranih filmčkov, animiranih videov, oglasov v medijih in platformah družbenih omrežij ... Pogodbe skupaj nanesejo milijon in pol evrov, poroča novinarka Tarče Vanja Gligorović.

Gen sporoča, da bo za informiranje letos porabil 560 tisoč evrov. V ta znesek pa ni vključena pogodba s komunikacijsko agencijo Pristop iz letošnjega februarja za 234 tisočakov tudi oziroma predvsem za projekt JEK 2. Do zdaj so Pristopu že izplačali dobro polovico vrednosti pogodbe, za kaj točno, pa ne razkrivajo. Pristopu, ki je tesno sodeloval s prejšnjo vlado pri poslih z zaščitno opremo, se je očitno uspelo povezati tudi s to vlado, čeprav je bil predsednik vlade Robert Golob po nastopu vlade glede oglaševalsko-lobističnih agencij odločen. "Predsednik vlade dr. Robert Golob je takoj po volitvah poslankam in poslancem ter vsem svojim sodelavcem prepovedal kakršne koli stike z agencijami, ki se ukvarjajo tudi z lobiranjem," so takrat v kabinetu predsednika vlade odgovorili na novinarsko vprašanje. "Z agencijo Pristop tako kabinet predsednika vlade ne sodeluje," so takrat zapisali.

Dobri dve leti pozneje – prejšnji četrtek, 10. oktobra, ob 17:06 – pa je v poslopje vlade vstopil Primož Pusar, največji lastnik skupine Pristop. Ali Pristop sodeluje tudi s predsednikom vlade, pa ni jasno. Tarča je zdaj povprašala kabinet predsednika vlade, s kom se je Pusar sešel in zakaj, ali gre za projekt JEK 2 in ali bo Pristop izvajal referendumsko kampanjo za JEK 2 za Gibanje Svoboda? Tarča odgovorov ni prejela, le naslednje: "... v kabinetu predsednika vlade z omenjenim obiskom nismo seznanjeni." Na dodatno vprašanje, ali lahko zagotovijo, da Primoža Pusarja na vladi ni bilo, niso odgovorili.

Na sestanku na vladi pa je bil po informacijah Tarče prisoten tudi generalni direktor Gen energije Dejan Paravan. Ta je v telefonskem pogovoru za TV Slovenija potrdil, da sta bila skupaj s Pusarjem na vladi pri Petri Aršič, državni sekretarki za strateško komuniciranje v kabinetu predsednika vlade.

Pristop sodeluje tudi z gospodarsko pobudo za JEK 2. Pripravil jim je novinarsko konferenco, na kateri so bili denimo Igor Akrapovič, Jure Knez, Radko Luzar. Čez dober teden je Akrapovič že sodeloval na rednem mesečnem srečanju Gen energije z novinarji.

Dolgoletna sodelavka belgijskega centra za jedrske raziskave, ki je kot svetovalka sodelovala tudi pri rehabilitaciji družbe na Japonskem, po nesreči v Fukušimi, dogajanje opazuje od daleč: "Če najameš marketinško agencijo, dobiš marketing oziroma ekonomsko propagandno sporočilo. Če pa najameš strokovnjaka za vključevanje družbe ali pa deležnikov v družbeno relevantno vprašanje, potem pa dobiš družbeni dialog," je izjavila Tanja Perko iz belgijskega centra za jedrske raziskave in strokovnjakinja za vključevanje deležnikov.