Vsaka vlada poskrbi za svoje kadre, tako je bilo tudi s prejšnjo in tako rekoč vsemi preteklimi. Oddaja Tarča je šla po sledeh spornih seznamov tako imenovanih političnih zaposlitev na ministrstvih in drugih službah državne uprave. Se tisti, ki so na njih, lahko bojijo šikaniranja?

Preiskala je tudi, kateri družinski člani in drugi zvesti kadri prejšnje vlade so dobili varne službe v različnih državnih podjetjih, v katerih so plače višje kot v državni upravi: med njimi so ministrova sestra, pa sinovi – ministra, državne sekretarke in vplivnega politika. Tudi zdajšnja vlada je v komaj 15 dneh že priskrbela položaje družinskim članom – le da so nepotizem preimenovali v feminizem. Javna uprava in državna podjetja postajajo čedalje večji bazen, kamor prihajajo ljudje, ki jim je treba priskrbeti službo, namesto kompetenc so v ospredju zveze in strankarska pripadnost. To pa so nato tudi kadri, ki vodijo državo skozi draginjo, epidemijo, izvajajo infrastrukturne projekte in druge zahtevne naloge.

Oddajo je vodila Erika Žnidaršič. Gostje so bili Maša Kociper (kabinet premierja), Boštjan Koritnik (nekdanji minister za javno upravo), Vida Čadonič Špelič (NSi) in Frančišek Verk (sindikalist).

Mala Slovenija, sorodstva, zaposlitve

Slovenija je majhna, tako rekoč vsi smo v sorodu, tudi naši sorodniki morajo nekje delati, pogosto slišimo, ko se na položajih ali v državnih službah znajdejo družinski člani vplivnih posameznikov iz politike, je za Tarčo poročal novinar Žan Dolajš. Tako rekoč iz vseh vlad poznamo takšne primere.

Sestra nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa je po informacijah Tarče pred približno letom službo dobila v državni družbi 2TDK. Viri Tarče pravijo, da je inženirka gradbeništva, kot referentka pa naj bi na 2TDK-ju opravljala administrativna dela. Informacije o njeni zaposlitvi v podjetju TV Slovenija ni mogla preveriti. "Imen zaposlenih ne moremo razkriti skladno z 48. členom ZDR-1 in 106. členom ZVOP-1," so sporočili.

Matej Forte, sin nekdanje SDS-ove državne državne sekretarke Alenke Forte, je bil po prihodu vlade Roberta Goloba sicer hitro odpoklican s položaja v svetu NIJZ-ja. A je bil v mandatu vlade Janeza Janše na zaupanje zaposlen v kabinetu ministra za kohezijo Zvoneta Černača. Tik pred volitvami, 1. aprila, pa je Matej Forte dobil pogodbo za nedoločen čas. Plača: približno 1500 evrov neto. Službo je dobil tudi Černačev sin Matija Černač, ki se je lani zaposlil v državni družbi Slovenski državni gozdovi. Izbran je bil na razpisu, na katerega se je prijavilo 15 kandidatov. Po navajanju medijev naj bi skrbel za odpremo gozdnolesnih sortimentov.

Sin nekdanjega novinarja in poslanca SDS-a Mira Petka, Jon Petek, je v času Janševe vlade delo dobil na uradu za demografijo. Tam je službo dobil tudi Aleš Primc in še nekateri blizu stranke SDS. Na ministrstvu za notranje zadeve pa se je kmalu po nastopu Janševe vlade zaposlila Tina Princes Damjanovič, žena Damjana Damjanoviča, ki je s podporo SDS-a kandidiral za župana Ljubljane. Nekaj časa pa je vodil tudi medij Nova24.

Po le nekaj tednih pa je tudi pri novi vladi mogoče opaziti nekaj imenovanj z družinsko konotacijo. Na DRI-ju je nadzornik postal Brane Ribič, brat pomembnega člana Gibanja Svoboda Andreja Ribiča, po novem tudi prvega nadzornika Elesa. Andrej Ribič je Tarči sporočil, da z imenovanjem brata ni imel nič, da je njegov brat strokovnjak in da izpolnjuje vse pogoje.

Najbolj je ta teden odmevala zaposlitev Maje Tašner Vatovec v kabinetu Luke Mesca. Gre za ženo vodje poslanske skupine Levice, Mateja Tašnerja Vatovca. Iz Levice sporočajo: "Ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma." Spomnimo, ko se je v parlamentu zaposlila partnerica Žana Mahniča, je to dvignilo veliko prahu. Prav Levica pa je bila do kadrovanja prejšnje vlade zelo kritična. "1400 menjav v tej vladi. In kadrovalo se je povsod in ne glede na kompetence," je v tarči marca 2022 dejal koordinator Levice Mesec.

Zaposlitve v državnih podjetjih so za marsikoga še privlačnejše od tistih v državni upravi. Službe so enako varne, plače pa navadno višje kot v državnem aparatu. Na 2TDK-ju naj bi službo našla Mateja Erčulj, do pred kratkim svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu Janeza Janše. Zanimivo: tudi za tokratno oddajo se je Tarča za gostovanje predstavnika SDS-a pogovarjala z Erčuljevo. Iz kabineta nekdanjega ministra Jerneja Vrtovca se služba na Slovenskih železnicah obeta Alešu Miheliču iz NSi-ja. Končna odločitev o njegovi zaposlitvi še ni sprejeta. Viri Tarče z Železnic pa pravijo, da je Mihelič sicer strokovnjak za železniški promet.

Na Pošti Slovenije pa naj bi si službo urejala nekdanja vodja NPU-ja Petra Grah Lazar. Pa tudi nekdanji direktor Spirita Tomaž Kostanjevec, ki menda velja za kader Zdravka Počivalška. Iz Pošte so za Tarčo sporočili, da kadrovskih zadev ne komentirajo. Tik pred oddajo pa je Tarča od zanesljivega vira dobila informacijo, da so Tomaža Kostanjevca danes (četrtek) zaposlili na delovno mesto strokovni koordinator specialist.

Če je Janševa vlada takoj po svojem nastopu obglavila vodstvo NIJZ-ja, zdaj to počne tudi nova politika. Zamenjan je že svet zavoda. Novi vršilec dolžnosti strokovnega direktorja je postal Ivan Eržen. Po napovedih, da bo s položaja generalnega direktorja Milan Krek odstopil sam, pa se je vprašanje njegove menjave sprevrglo v pravo medijsko vojno. Krek ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu očita nedopustne politične pritiske. "Mi je povedal, da je nezadovoljen z menoj, ker še nisem odstopil, in da bodo morali očitno iti v mojo diskreditacijo prek medijev, kar bo baje zame zelo hudo," je zapisal Krek.

RTV Slovenija, še ena institucija na prepihu, v katero že leta posega politika. V programskem svetu smo videli politične kadre, nekoč predvsem SD-jeve, zdaj SDS-ove. Trenutno je najbolj na udaru javna televizija brez direktorja. Razmere so zaostrene. Potekajo stavkovne dejavnosti, odhajajo kadri. Na zadnji razpis za mesto direktorja so prispele tri prijave. Med njimi naj bi bila tudi prijava Uroša Urbanije, do pred kratkim vodje Ukoma, ki je kot predstavnik vladnega urada s tabelami redno analiziral poročanje javnega medija. Po neuradnih informacijah Tarče pa naj bi Urbanija oddal nepopolno vlogo. Pozabil naj bi jo podpisati. Zadeve za Tarčo ni komentiral.

Kakšno škodo lahko prinese kadrovanje ljudi brez pravih kompetenc na strokovne položaje, pa smo lahko zelo jasno videli pred kratkim v Narodnem muzeju. V Ljubljani naj bi videli dela največjih svetovnih umetnikov. Vse skupaj pa se je končalo z zgodovinsko sramoto institucije nacionalnega pomena. Zdaj že nekdanji direktor muzeja Pavel Car, imenovan v času Janševe vlade, je za napako sprejel odgovornost. "Z namenom, da se ohrani ugled Narodnega muzeja Slovenije in njegovih odličnih strokovnjakov, z današnjim dnem nepreklicno odstopam s položaja Narodnega muzeja Slovenije. S tem pa zastor pade," je izjavil na novinarski konferenci.

Seznami, črni seznami, strokovnjaki

Ministrstvo za infrastrukturo je poslalo seznam 85 imen novih zaposlitev in premestitev v zadnjih dveh letih in pol, je poročala novinarka Anja Šter. Bili so edini, druga ministrstva so se na najrazličnejše načine izgovarjala, zakaj seznamov niso poslali, čeprav gre za javne podatke.

"Če bi to naša vlada naredila, veste, kaj bi bilo? Najprej bi se oglasila informacijska pooblaščenka, ki bi nam rekla, da vlada nima nobene zakonske podlage, da preverja pravilnost zaposlitve javnih uslužbencev," je v Tarči na začetku meseca ravnanje nove vlade komentiral vodja NSi-ja in nekdanji obrambni minister Matej Tonin.

Sezname politično zaposlenih kadrov predhodne vlade so – sicer ne javno – zahtevale skoraj vse nove vlade. Po drugi vladi Janeza Janše je takratna premierka Alenka Bratušek poskusila celo z javnim pozivom. "Želim, da se vsem tem ljudem da možnost, da častno odidejo s položajev, ki so jih zasedli nečastno, predvsem zato, ker spadajo v krog ene same politične stranke," je povedala konec februarja 2013. Takrat je z mesta vršilca dolžnosti direktorja geodetske uprave odstopil Gregor Klemenčič, član SDS-a. Zanimivo: Janševa vlada ga je 1. oktobra 2020 imenovala za vršilca dolžnosti direktorja direktorata za okolje. Po nastopu Golobove vlade pa je to mesto zasedla Tanja Bolte, za številne okoljevarstvenike sporen SD-jev kader.

22. februarja je bil objavljen razpis za mesto sekretarja v direktoratu za invalide na ministrstvu za delo. Prijavilo se je deset kandidatov. Izbran je bil Cveto Uršič, dotedanji državni sekretar na ministrstvu. Zaposlil se je prvega junija, na dan imenovanja nove vlade, tik pred primopredajami. "Ampak državni sekretar Cveto Uršič je legenda ministrstva za delo. Seveda je vmes, mislim, da za nekaj let, šel z ministrstva, ampak se je vrnil. Izjemen strokovnjak, poznavalec nevladnega sektorja, socialnih zadev, oskrbe starejših," je komentiral prejšnji minister za delo Janez Cigler Kralj. Uršiču resda ne moremo oporekati strokovnosti, hkrati pa ni mogoče mimo tega, da je ključni kader stranke NSi. Še eno članico NSi-ja, Mojco Erjavec, je prejšnji minister Cigler Kralj letos zaposlil na lani ustanovljenem direktoratu za starejše in deinstitucionalizacijo. Po informacijah Tarče so na tem direktoratu zaposlili še nekaj drugih NSi-jevih kadrov.

Še podrobneje o spornem seznamu ministrstva za infrastrukturo. Pod številko 22 je vpisan Božidar Godnjavec. Najprej je bil tam zaposlen na zaupanje, nato je dobil službo za nedoločen čas. Pri Logarjevi parlamentarni preiskovalni komisiji o bančni luknji je bil strokovni sodelavec, kot forenzik je sodeloval v številnih drugih parlamentarnih komisijah, za kar je od leta 2015 do 2020 po podatkih Erarja od državnega zbora prejel 120 tisoč evrov honorarja. Da gre za lojalen kader nekdanje vlade, dokazujejo tudi njegove druge funkcije: zaupali so mu vodenje nadzornega sveta Elektra Ljubljana, ko je ta razrešil nekdanjega direktorja Andreja Ribiča. Tako je Godnjavec novembra lani pisal Ribiču: "Vas kot predsednik nadzornega sveta pozivam, da zadevo v zvezi vašega odpoklica razrešimo sporazumno v dobro družbe." Godnjavec je bil imenovan tudi za člana upravnega odbora Zavoda za blagovne rezerve, je pa tudi nadzornik v Luki Koper.

Imena drugih ključnih kadrov strank prejšnje vlade. Pod številko 5: Klemen Babnik, svetovalec že v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, potem vodja kabineta ministra Jerneja Vrtovca – ta ga je tudi zaposlil za nedoločen čas. Ironično je, da je na tako imenovanem črnem seznamu, čeprav ga je novi minister za finance Klemen Boštjančič vzel v svoj kabinet.

Na notranjem ministrstvu so zaposlili štiri ljudi, ki jih je na zaupanje vzel minister Aleš Hojs, med njimi Marka Petka, po naših informacijah desno roko dotedanjega državnega sekretarja Franca Kanglerja, pomagal je tudi pri volilni kampanje Nove ljudske stranke. Poklicali smo Kanglerja: rekel je, da Petka pozna od prej, drugega pa ni želel komentirati.

Za svoje ljudi je lepo poskrbel tudi nekdanji finančni minister Andrej Šircelj. Marcelo Claudio Brula je bil najprej zaposlen v ministrovem kabinetu, od letos je vodja sektorja za zavarovalništvo. Nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti je za nedoločen čas zaposlil strankarsko kolegico, pevko Alenko Gotar.

Politizacija državne uprave sega čedalje globlje tudi na področje kadrov, ki bi morali biti izključno strokovnjaki in ki dejansko vodijo državo. Tudi zdajšnja vlada pri tem ni izjema. V prvih dveh tednih so zamenjali 97 funkcionarjev, nadzornikov in drugih predstavnikov države.

V uradniškem svetu so prepričani, da je depolitizacija vrhovnega uradništva nujna. "Kar tudi vpliva na to, da se najvišji uradniki na ta prosta delovna mesta sploh ne prijavljajo. Pri direktorjih, generalnih direktorjih, generalnih sekretarjih je v večini prijava le ena," je povedal predsednik uradniškega sveta Andrej Verhovnik Marovšek.

Ali to pomeni, da so že vnaprej določeni? "To pomeni, da kandidati dejansko niso motivirani, ker to razumejo, da je vnaprej določeno," je dejal Verhovnik Marovšek.

Po zamenjavi vodstva Fursa so z mesta direktorja urada za splošne zadeve razrešili tudi njega, čeprav je bil devet let generalni sekretar na finančnem ministrstvu v petih različnih vladah. "Tega ne bi komentiral," je dejal Verhovnik Marovšek.

Absurdnost tako imenovanih seznamov za odstrel je tudi to, da so se na njih znašli tudi ljudje, ki jih je nova vlada postavila na najvišje položaje. Med njimi so na primer Saša Jazbec, zdaj državna sekretarka pri finančnem ministru Boštjančiču, pa Mitja Blaganje, v. d. generalnega sekretarja pri gospodarskem ministru Matjažu Hanu, ter Peter Grum in Peter Jenko, v. d. generalnega direktorja in njegov namestnik na Fursu.

Navodilo Sove, naj nekdanji ministri in državni sekretarji uničijo svoje elektronske naprave oziroma jih obdržijo

Sova je nekdanjim ministrom in državnim sekretarjem naročila, naj strokovno uničijo mobilne telefone in računalnike ali pa naj jih trajno obdržijo. Elektronske naprave so po navodilu Sove uničili le v kabinetu nekdanjega predsednika vlade. Uničili so dva računalniška diska, druge naprave so vrnili. Šest ministrov je mobilne telefone tablične računalnike in prenosnike obdržalo. Zdravko Počivalšek je obdržal mobilni telefon, tablico in tipkovnico, kar je bilo ob nakupu vredno 3002 evra. Matej Tonin je obdržal mobilni telefon in tablico, ob nakupu vredna 1199 evrov, Aleš Hojs pa je obdržal računalnik in tablico, ki sta danes vredna le še 354 evrov. Mobilne telefone so zadržali Andrej Šircelj, Jernej Vrtovec in Marjan Dikavčič. Tudi Boštjan Koritnik je obdržal mobilni telefon, ki ga je prejel kot minister.

Kot je dejal Koritnik, je bilo navodilo Sove ne uničenje naprave, temveč uničenje nosilcev podatkov. "V preteklosti so bile težave, ker osebni podatki z naprav niso bili izbrisani in so bili občutljivi. Vsak organ je ravnal, kot se je sam odločil." Koritnik je še dejal, da je navodilo Sove previdnostno, in dodal, da naj bi v preteklosti člani prejšnjih vlad telefone metali s 13. nadstropja in jih povozili z avtomobilom.

Maši Kociper se kljub vsemu navodilo Sove zdi nenavadno. "Opravljala sem že nekaj funkcij in običajno je bilo treba napravo vrniti. Kot poslanka sem prenosni računalnik morala vrniti." Kot je dodala, pa so imeli možnost starejših, iztrošenih naprav tudi odkupiti, kar se ji zdi tudi smiselno. Sama je tako odkupila štiri leta star mobilni telefon. Da se dovoli prisvajanje naprav, ne da bi se zanje odplačala vsaj amortizacijska vrednost, je po njenem mnenju nenavadno.

Čadonič Špelič pa je dejala, da se v državni upravi natančno ve, da je treba opremo vrniti. Znano je, koliko je določena naprava stala in po kolikšnem času je bila amortizirana, kdaj se lahko odpiše ali se jo po trenutni vrednosti odkupi. "Če so telefoni in tablice že amortizirani, potem jih bodo morali pri prvem popisu odpisati, če niso, imajo točno vrednost in jih je treba odkupiti, če se ne bodo odkupili, jih je treba vrniti, matično ministrstvo pa jih mora prodati." Kot je dodala, so bile te naprave nabavljene iz javnih sredstev, zato je jasno, kako je treba z njimi ravnati.

Frančišek Verk pa je dejal, da uničevanje elektronskih naprav sploh ni smiselno, dovolj bi bilo, da bi npr. na računalnikih zamenjali trde diske. Prav tako se ne strinja z odkupovanjem računalnikov. "Odkupovanje je koristolovstvo, ki ga ne odobravam. Noben državnih uradnik, ki gre v pokoj, ne dobi nič razen dveh plač." Dodal je, da se mu zdi smiselno odkupovanje mobilnih telefonov, računalnikov pa nikakor ne.

Razpravo lahko poslušate v videoposnetku oddaje.