Položaja v Sloveniji ne obvladujejo politične stranke, ampak lobiji. Nikogar ne zanimajo kvartarni sestanki podjetij, ampak samo še kadrovanje, kaj bi se prodalo in kako zaslužiti, je prepričan Marko Golob.

Golob, nekdanji član uprave ukinjenega AUKN-ja, v tem smislu kot največjo nevarnost vidi zakon o slovenskem holdingu, ki je po njegovih besedah "največji nateg". "Tega si še Janša ne bi upal," je prepričan. Dodal je še, da odpira vrata razprodaji.

Velika (pre)moč lobijev
Tudi Gregor Golobič (Zares) se je strinjal, da so lobiji v Sloveniji močnejši od politike, Jani Möderndorfer (PS) pa je dejal, da ga kot vodjo poslanske skupine največje stranke pogosto obiščejo lobisti in "lobisti", a ni želel povedati, kateri oziroma s katerih področij. Čeprav lobiranja na način, ki ga je z objavo prisluhov Tomažu Lovšetu nedavno razkril Dnevnik, ne podpira, je prepričan, da lobiranja v celoti ne da izkoreniniti, saj se bo vedno našel način za poskuse vplivanja na odločitve.

Da lobiji obstajajo, je dejstvo tudi za Lojzeta Udeta, nekdanjega ustavnega sodnika, ki je poudaril, da gre za splošno razširjeno prakso držav, po katerih se pretaka kapital. Slovenci pri lobiranju nismo ravno specialisti, je dejal in spomnil, da v Bruslju na vsakega poslanca "odpadeta" dva lobista. Za Udeta je imela Slovenija v Bruslju vedno črno piko zaradi "zapiranja pred tujim kapitalom", kar zanj pomeni negativni odgovor na vprašanje, "ali boste prodali banke ali ne". Ude je izpostavil "pridne" Slovake, Madžare in baltske države, ki so Bruselj ubogali in zdaj nimajo težav s finančno stabilizacijo, a je njihov življenjski standard nižji kot v Sloveniji.

Gregor Virant (DL) primera Lovšetovih prisluhov, ni želel komentirati, je pa dejal, da se lobiranje ne bo izkoreninilo in da je potrebna "močna hrbtenica, da se upreš in slediš programu, zaradi katerega si bil izvoljen".

Da so lobisti so izjemno bogati posamezniki z dobrimi zvezami, pa je prepričan Matej Tonin (NSi). To so posamezniki, ki upravljajo milijonske zneske, medtem ko ima politik plače tri tisoč evrov. Interes uveljavljajo tako, da politika ali podkupijo ali pa tiste, ki jim niso všeč, medijsko uničijo. Niso ne levi ne desni, delajo za denar, enkrat z enimi drugič drugimi, je dejal Tonin.

Kaj hoče Zoran Janković?
Gostje oddaje Tarča so govorili tudi o napovedi kandidature Zorana Jankovića (ta je sodelovanje v oddaji zavrnil) za predsednika stranke in vplivu na politično stabilnost. Pogovor o kandidaturi Zorana Jankovića je pogovor o obrobnih tabloidnih zadevah, je dejal Gregor Golobič, ki je prepričan, da se je "irelevantno pogovarjati o internih zadevah neke stranke".

Z Golobičem se ni strinjal Matej Tonin, ki je spomnil, da je imela njegova napoved velik vpliv na državo. Dodal je, da je šlo za sebično dejanje, izsiljevanje vlade in premierke, češ "pustite me pri miru, ali pa bom zrušil vlado".

Möderndorfer je zagotovil, da zaradi Jankovićeve napovedi krize ni bilo, saj do politične krize pride, ko kakšna stranka odtegne pomoč vladi, kar pa se ni zgodilo. Tudi Gregor Virant je dejal, da je Bratuškova državo postavila pred lastni interes, da pa so si želeli, da bi šla na kongres in tam zmagala. "Če bi bil Janković izvoljen, bi koalicija tako propadla," je dejal Virant. Marko Golob je bil kritičen do koalicije. Prepričan je, da nima vizije, strategije, operativnega načrta in izvaja zgrešen program sanacije bančništva.

Virant se je odzval tudi na Toninovo izjavo, da se po parlamentu sliši, da Jankovića čaka kup ovadb in dejal, da NPU in policija delata neodvisno. "Svetih krav v Sloveniji ni več, pa naj gre za politike, tajkune ..."

Prekiniti finančno navezo med strankami in podjetji
Tema pogovora je bila tudi financiranje strank oziroma, kako upravičiti povišanje proračunskih sredstev za politične stranke.

Demokracija stane, je opozoril Matej Tonin in pojasnil, da NSi denar porabi za najem prostorov in plačilo zaposlenih ter strokovnih sodelavcev. Gregor Virant je dejal, da je le ena poslanska skupina glasovala proti povišanju in izpostavil, da je bila to njegova Državljanska lista. Izpostavil je še predlog zakona, ki bo prepovedal donacije podjetij strankam, saj meni, da je pomembno, da se te povezave prekinejo. Virant je prepričan, da bo parlament zakon podprl, saj ima podporo koalicije.

Ude meni, da niti ni tako pomembno, da se omejijo donacije od pravnih oseb, čeprav omejitve podpira in kot ključno izpostavlja večjo preglednost in nadzor.

Marko Golob pa meni, da bi bilo prav, da nekaj teh sredstev dobijo tudi stranke, ki imajo določeno podporo v javnosti, a niso parlamentarne. Golobič je bil kratek: "Donacije podjetij je treba ukiniti, stranke pa predvsem strokovno okrepiti in izobraziti."