Kot je za MMC pojasnila predsednica Slovenskega društva Hospic Tatjana Fink, je težava v tem, da sta v tujini psihosocialna pomoč in zdravstvena oskrba umirajočih pod enim okriljem, pri nas pa sta pristojni ministrstvi za zdravje in delo ter socialne zadeve, ki pa si »zelo podajata žogo paliative«.

Tri leta je društvo namreč sodelovalo pri izdelavi Nacionalnega programa paliativne oskrbe, ko je predlog ministrstva za zdravje romal na vlado, pa hiše hospica leta 2010 ni bilo več v mreži izvajalcev. Napotili so jih na ministrstvo za socialne zadeve, kjer so se poskušali umestiti socialni program.

Dezinformacije ministra Vizjaka
»Zdaj pa prihaja minister Vizjak in širi dezinformacije, da je hiša Hospic samo psihosocialna opora ljudem, ki se poslavljajo. Ne vem, zakaj imamo zaposlenega zdravnika, medicinske sestre in zdravstvene tehnike,« se je vprašala Tatjana Fink, ki bo težko čakala jesen leta 2013, ko ministrstvo načrtuje razpis koncesij s področja socialnega varstva. »Do takrat pa je treba preživeti," pravi Finkova.

Letno potrebujejo 450 tisočakov
Hiša hospica letno potrebuje okrog 450 tisoč evrov. Letos so četrtino sredstev zbrali od uporabnikov, deset odstotkov jim je podelila Mestna občina Ljubljana, preostalo so donacije, ki jih je občutno manj kot prejšnja leta.

Ni koncesije, ni denarja
Dejstvo, da še nimajo koncesije, pa jih ovira pri tem, da bi iz zdravstvene blagajne počrpali po 220 tisoč evrov, ki so zanje rezervirane že od leta 2010. »Ta denar bi želeli dobiti, da bi pokrili stroške dela, a država vztraja pri koncesiji,« poudarja Finkova. Ta je vprašljiva zaradi tega, ker program socialnega varstva do leta 2020, ki ga je sprejelo ministrstvo za delo, sploh ne vsebuje hiše hospica. »Država se je očitno odločila, da ne bo poskrbela za ljudi, ki se poslavljajo na domu, domovih za starejše, bolnišnicah … Paliativna oskrba pa je temeljna človekova pravica. Kam gre ta država,« je vprašala Finkova.

Razloge, zakaj je društvo, ki edino celostno skrbi za umirajoče in je podpora tudi svojcem, izginilo s seznama izvajalcev Nacionalnega programa paliativne oskrbe, ki je bil na predlog ministrstva za zdravje na vladi sprejet v letu 2010, so jim neznani. »Sprašujemo se, ali je bila to administrativna napaka, ali potreba od nekoga,« dodaja.

Nihče ne bo prikrajšan
Zatrjuje, da bodo v Hospicu za sedanje uporabnike oskrbeli do konca. »Tiste, ki se poslavljajo, bomo počakali, da to naredijo v hiši, tiste med njimi, ki bodo še nekaj časa živeli, se bomo z družino pogovarjali, kdo bo lahko poskrbel zanje, ali okrepljeno na domu ali pa v kakšni drugi ustanovi. Nihče ne bo prikrajšan.«

»Paliativna oskrba je pri nas popolnoma na začetku, EU je 25 let pred nami, pri nas delamo z umirajočimi tako kot v srednjem veku. Ljudem ne povemo, da se njihovo življenje izteka, dajemo jim zdravila in jih maltretiramo z različnimi terapijami. To je stanje v današnjem zdravstvu z nekaj redkimi izjemami. Nekaj dobrih paliativnih centrov je v Sloveniji tri ali štiri. Vse drugo je na osnovni stopnji, znanje in vedenje o paliativnem ravnanju, lajšanju simptomov, fizičnem, kaj šele psihičnem - tega pri nas ni.«

Nenamenska poraba denarja?
Finkova opozarja, da denar, ki ga za paliativo dobivajo tudi bolnišnice, ni namensko uporabljen, saj nadzora nad tem sploh ni, veliko bolnišnic, ko sta, denimo, UKC Ljubljana, ali UKC Maribor pa na ta račun prejmeta veliko denarja, nimata pa sploh ustanovljenega tima za paliativno oskrbo, kaj šele paliativnega oddelka, trdi Finkova.

»Tisti, ki odločajo, kdo bo dobil denar, so hkrati prejemniki sredstev za paliativno oskrbo in torej niso zainteresirani, da bi spustili hišo Hospica zraven. Tukaj je težava,« je prepričana. Edini, ki izvajajo oskrbo, so: onkologija, bolnišnica Golnik, Murska Sobota in Jesenice. "To so redke ptice, ki jih vodijo entuziasti, ne zato, ker so za to plačani, ampak, ker čutijo, kakšne so stiske ljudi na teh koncih,« sklene.
Podelili bodo koncesijo
Z ministrstva za delo so se odzvali in zapisali, da so skupaj z ministrstvom za zdravje vložili precej napora, da bi našli rešitev za delovanje Hospica. Na sestanku pred nekaj dnevi pa so sklenili, da je najboljša rešitev podelitev koncesije za kratkotrajne namestitve na področju institucionalnega varstva kronično bolnih in umirajočih.
Razpis pa obljubljajo takoj, ko bo v DZ-ju sprejet Nacionalni program socialnega varstva 2013 – 2012. Ob tem dodajajo, da je Društvo Hospic že vključeno v reden sistem sofinanciranja spremljanja umirajočih bolnikov in svojcev od 2010 do leta 2014.
Vrednost programa je okoli 73.000 evrov, kar po oceni ministrstva zadošča za zaposlitev treh strokovnih delavcev.