Ministrstvo je že leta 2009 začelo izvajati brezplačne programe učenja slovenskega jezika, pa tudi spoznavanja kulture, zgodovine in ustavne ureditve, saj je to znanje po besedah ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal pomembno, da se tujci lažje vključijo v družbo in so uspešnejši pri iskanju dela in zaposlitve, pri izobraževanju ter tudi na področju socialnega in zdravstvenega varstva.

Do konca lanskega leta se je tovrstnih tečajev udeležilo 3.333 oseb, za izvedbo teh tečajev pa je Slovenija iz evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav dobila 1,6 milijona evrov oziroma 75 odstotkov vrednosti projekta. Ker je tujcev iz tretjih držav v Sloveniji vse več, trenutno okoli 90.000, so na ministrstvu posebno pozornost namenili spodbujanju udeleževanja brezplačnih tečajev slovenskega jezika za tujce.

"Praktično vse kategorije tujcev tretjih držav imajo dostop do brezplačnega tečaja"
Generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo na MNZ-ju Nina Gregori je pojasnila, da so v skladu s spremenjeno uredbo o integraciji tujcev, ki je začela veljati letos, do brezplačnega tečaja slovenščine upravičene štiri skupine tujcev. Tujci, ki imajo izdano dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo najmanj eno leto (torej tisti, ki so v Slovenijo ravno prispeli), imajo na voljo 60-urni tečaj slovenskega jezika in 30-urni tečaj spoznavanja slovenske kulture, zgodovine in ustavne ureditve, lahko pa si izberejo tudi 60-urni enotni program. Tujci, ki zadnje leto v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno bivanje in imajo dovoljenje za začasno prebivanje podaljšano vsaj za eno leto, tujci, ki imajo izdano dovoljenje za stalno prebivanje in njihovih družinski člani, ki imajo izdano dovoljenje za bivanje na podlagi dovoljenja zaradi združitve z družino, imajo pravico do 180-urnega tečaja slovenskega jezika in 30-urnega tečaja spoznavanja slovenske kulture, zgodovine in ustavne ureditve, lahko pa si izberejo tudi 180-urni enotni tečaj. Do enakega tečaja so upravičeni tudi družinski člani slovenskih državljanov iz Evropske gospodarske skupnosti, ki imajo dovoljenje na podlagi združitve z družino, je pojasnila Gregorijeva.

Letos so na ministrstvu za notranje zadeve razširili krog izvajalcev tečajev, saj se je izkazalo, da se posamezniki v preteklosti tečajev niso udeleževali predvsem zaradi krajevne oddaljenosti. Tečaje bo zdaj mogoče obiskovati v 28 mestih po Sloveniji (Ljubljana, Grosuplje, Kamnik, Vrhnika, Domžale, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Celje, Zagorje, Trbovlje, Slovenske Konjice, Kranj, Jesenice, Škofja Loka, Koper, Izola, Piran, Sežana, Velenje, Žalec, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Idrija, Tolmin, Novo mesto in Krško).

Pridobili naj bi potrebno znanje za opravljanje izpita iz slovenskega jezika
Podrobnejše informacije so sicer tujcem na voljo na www.infotujci.si, zloženke z informacijami pa lahko dobijo na vseh upravnih enotah. Na podlagi tečaja slovenskega jezika bodo tujci lahko brezplačno opravljali tudi izpit iz slovenskega jezika, ki je veljavno dokazilo o znanju jezika za pridobitev slovenskega državljanstva. Stopnja znanja naj bi bila po besedah Gregorijeve takšna, da bi tujci izpit lahko opravili.

Ob tem je napovedala še, da bodo skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije zagnali projekt, s katerim bodo tudi delodajalce spodbudili, naj na tečaje pošiljajo svoje tuje delavce, saj imajo zdaj po besedah Gregorijeve praktično vsi tujci iz tretjih držav, ki so v Sloveniji zakonito, možnost dostopa do tečajev slovenščine.

Če tujci niso mogli slediti, je bilo organizirano dodatno učenje
Na vprašanje, kakšna je izobrazbena struktura tujcev, ki bi se udeležili tečajev, oziroma ali tujci tečajem lahko sledijo, je Gregorijeva odgovorila, da ima večina tujcev, ki so prišli v Slovenijo, srednješolsko izobrazbo, veliko tudi poklicno. Za tiste, ki tečaju niso mogli slediti, so izvajalci programov organizirali dodatno učenje in jih tudi na ta način spodbujali.

Kresalova je ob tem dejala, da je način, kako država ureja razmerja s tujci, eden izmed temeljnih kazalnikov demokratičnosti družbe, solidarnosti in odprtosti. Odnos, ki ga kažemo do našega jezika, je po njenih besedah eden izmed temeljev državnosti, zato je prav, da tujce spodbujamo, da se jezika učijo, da ga spoznavajo in se tako čim hitreje vključijo v družbo.