Banka Slovenije kot del Evropske centralne banke v času vse višjih obrestnih mer in torej dražjega zadolževanja uvaja še dodatne kapitalske zahteve do poslovnih bank. Gre za približno 0,5 odstotka dodatnih kapitalskih rezerv, odvisno od bilančne vsote, ki jih mora vsaka poslovna banka zagotoviti do konca leta.

O tem so razpravljali tudi na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ, je poročal Radio Slovenija. Komisija banke in Banko Slovenije poziva k dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne.

Vrtovec: Pozivi, naj nekaj naredimo

"Razmere na področju kreditiranja so očitno sodu izbile dno, če se o tem danes pogovarjamo že na pristojnem parlamentarnem odboru," je v uvodu dejal predsednik komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec (NSi). "Danes z vseh koncev Slovenije prihajajo pozivi in pobude, naj nekaj naredimo. Kajti Slovenija je v takšnem slabem stanju, da Slovenci ne morejo priti do kreditov."

V čem je težava? Kot zatrjuje direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, so to preveč rigorozne kapitalske zahteve, ki jih Banka Slovenije postavlja poslovnim bankam, denimo pri stanovanjskih posojilih, zavarovanih s hipoteko.

Dvig minimalne plače pa je dostop do kreditiranja še dodatno zaostril, pravi. "Med minimalno plačo in slovensko povprečno plačo je kreditna sposobnost praktično nič oziroma tako malo, da o kakšnem kreditu za stanovanje ali pa nakupu stanovanja za tak kredit, kot si ga lahko taka družina ali posameznik privošči, lahko samo sanjajo." Tako se kreditna sposobnost omejuje le na posameznike z nadpovprečno plačo, trdi Stanislava Zadravec Caprirolo.

V skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora namreč potrošniku po plačilu vseh obrokov od kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v vrednosti 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar je do zdaj znašalo 816,79 evra, po zvišanju minimalne plače pa 914,55 evra. Za vsakega otroka mora biti ta znesek višji za 248,92 evra.

Brodnjak: Banke prelikvidne

V praksi je sicer ena od kapitalskih zahtev po besedah prvega moža NLB-ja Blaža Brodnjaka videti takole: "Za vsak evro posojila, ki ga podelimo našim strankam, moramo do 1. 1. zagotavljati 23 centov iz tako imenovanih izbrisljivih instrumentov."

Prepričan je, da zahteve v slovenskih bankah niso potrebne. Kot namreč pravi, slovenske banke presežna sredstva nalagajo v varne državne obveznice, francoske ali nemške banke pa kar 80 odstotkov v bolj tvegane vrednostne papirje. "Torej ti modeli niso niti približno primerljivo tvegani. Zato ne razumemo, zakaj se ne poskušajo uvajati podobni principi povsod po Evropski uniji. Tu bi se Banka Slovenije morala postaviti ob bok slovenskim gospodinjstvom in gospodarstvu, ne pa slepo slediti nekim pričakovanjem."

Banke namreč opozarjajo, da se zaostrujejo pogoji na trgu kapitala, tako glede dostopa kot glede stroškov. Minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL) – evropski ukrep, namenjen temu, da se banke ne bi več reševalo z javnimi financami –, ki jih morajo banke zagotavljati z izdajo obveznic na mednarodnih trgih, ne pa npr. v obliki depozita, še dodatno znižujejo razpoložljivost kapitala, ki je potreben za zmožnost kreditiranja gospodarstva.

Brodnjak je dejal, da so imeli velike težave z izdajo obveznic za izpolnjevanje zahtev MREL, trajalo je več kot leto dni, stroški pa so visoki, obrestna mera pri zadnji obveznici je 11 odstotkov. "Banke smo prelikvidne, imamo za 10 milijard evrov likvidnostnih rezerv, ki pa jih zaradi MREL in kapitalskih zahtev ne moremo dati za kredite," je poudaril.

Tudi član uprave Nove KBM Matej Falatov je dejal, da so obveznice, povezane z MREL-om, "velik trn v peti bančnemu sistemu". Nova KBM jih bo morala letos pridobiti, je povedal in ocenil, da bodo obresti nanje presegale 10 odstotkov. "Če se bomo morali zadolževati težko in po enormnih cenah, bo težko zagotavljati kapital," je opozoril.

Dolenc: Tveganja povišana

Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc je dejal, da je bančni sistem v ugodnem položaju in "ni bojazni, da bi bilo kaj narobe". So pa vsa tveganja v bančnem okolju povišana, najbolj makroekonomsko, kreditno in obrestno. Banka Slovenije je decembra ob predstavitvi aktivacije omenjenih blažilnikov dejala, da je ukrep previdnostne narave, in sicer zaradi pričakovane umiritve gospodarskih gibanj.

Dolenc je tokrat dejal, da od nabora ukrepov izbirajo tiste, ki so primerni za naše okolje, in da so podobni kot ukrepi v podobnih državah.
Poudaril je, da so banke lani dobro poslovale, skupni dobiček pred davki je znašal približno 500 milijonov evrov, kapitalska ustreznost je bila višja kot v povprečju v monetarni uniji. Rast kreditiranja je bila med najvišjimi, skupni obseg kreditov je narasel na 27 milijard evrov. Banke pa bi lahko – ob nespremenjenih ukrepih Banke Slovenije – odobrile še za šest milijard evrov posojil. Če bi bilo treba, bi lahko Banka Slovenije kapitalske blažilnike sprostila praktično čez noč, je dejal, in kreditni potencial povečala za 10 milijard evrov.

Zadravec Caprirolo in Brodnjak sta opozorila, da se Banka Slovenije pri odločanju o ukrepih ne bi smela zanašati na agregatne statistične številke. Vodja ZBS-ja je tudi poudarila, da so posamezniki prisiljeni v plačevanje tudi 800 evrov mesečno za najemnino za "luknjo", ne smejo pa dobiti posojila z obrokom 500 evrov mesečno za večje stanovanje.

Dolenc je bil edini od članov sveta Banke Slovenije, ki so se seje udeležili. Kot je pojasnil predsednik komisije Vrtovec, so sicer vabili vse člane, da bi lahko tudi dva člana, ki da se nista strinjala z uvedbo zaostrenih zahtev, predstavila svoje stališče. Člani komisije niso zanikali, da je Banka Slovenije samostojen organ, so bili pa presenečeni nad izjavami, da dialoga med bankami in Banko Slovenije ni, ter pozvali k dogovoru za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu.

Poslanska razprava

Jožef Horvat (NSi) je med drugim menil, da je treba najti način za sprostitev depozitov za kreditiranje in razvoj gospodarstva. Monika Pekošak (Svoboda) je dejala, da je treba najti srednjo pot in razmisliti o prilagoditvi regulacije. Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da zdajšnje zvišanje minimalne plače glede na zakonske določbe "stoji" in da se z vprašanjem kreditne sposobnosti srečamo vsakič, ko se dohodki družinam, npr. ob zvišanju otroških dodatkov, povečajo, pa te težave nismo sposobni rešiti.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je spomnila, da ministrstvo pristojnosti glede teh ukrepov nima, in tudi dejala, da veliko manevrskega prostora pri prenosu direktiv ni. Na podlagi podatkov Banke Slovenije ministrstvo ocenjuje, da lahko banke vse regulatorne zahteve izpolnjujejo in da za zdaj ni potrebe po zakonskih spremembah, s katerimi bi npr. z državnimi poroštvi zagotovili kreditiranje. Bodo pa stanje spremljali in ustrezno ukrepali, če bo treba, je dodala.