Kulturna društva in podobne organizacije se zato soočajo z negotovostjo. Izdajanje odločb o že končanih razpisih je zadržano. Izvajanje načrtovanih ali tekočih projektov je ustavljeno, s tem pa tudi dotok finančnih sredstev, ki jih društva pridobivajo od države, evropskih skladov, prispevkov članov, obiskovalcev delavnic in drugih dogodkov. Gre za različne projekte, ki poleg javnih prireditev obsegajo tudi delavnice, založniške dejavnosti in usposabljanja. Nemalokrat projekti vključujejo tudi več izobraževalnih ali raziskovalnih ustanov in omogočajo delovna mesta posameznikom, ki delajo v teh strokah.

Poleg članarin Bošnjaško mladinsko kulturno društvo v Velenju redno uporablja tudi sredstva Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), občinska proračunska sredstva ter sredstva Evropskih socialnih skladov. S projekti v društvu krepijo raznovrstne kompetence in spretnosti mladih v svojem okolju. Kljub trenutnemu položaju in samoizolaciji so dejavni in izvajajo delavnice na spletu. Jasmina Imširović poudarja, da bo brez načrtovanega financiranja to vedno težje: "JSKD je zadržal izdajo odločb za projekte, ki smo jih prijavili februarja letos. Razložili so nam, da naj bi odločbe dobili po koncu izrednih razmer. Kdaj bo to, seveda nihče ne ve. Poleg projektov mestna občina Velenje podpira tudi program društva, ima pa še posebna sredstva, s katerimi promovira medkulturni dialog in tako financira društva. Mestna občina Velenje je sicer izdala odločbe o dodelitvi sredstev in programe že razposlala, vendar zaradi neuspešnega vročanja pogodbe ne bodo pravnomočne do konca epidemije. Posledica tega je, da še ne bomo dobili sredstev za redne aktivnosti in letni program."

V prejšnjih letih so člani društva uspešno končali projekte, ki jih je financiral Evropski socialni sklad, poudarja Imširovićeva. "Ministrstvo za kulturo, skrbnik pogodbe prejšnjega projekta Evropskih socialnih skladov, ki smo ga izvedli in končali 31. decembra lani, ne zna povedati, kdaj bomo dobili vračila sredstev, ki smo jih uporabili za projekt. Trenutno so društva ovita v velik vprašaj in ne vemo, kdaj bomo sploh lahko začeli izvajati dejavnosti, kdaj nam bodo povrnjena že porabljena sredstva in kdaj bodo prišla nova financiranja."

V Srbskem kulturnem centru Danila Kiša so prijavili nekaj projektov na več razpisih v Sloveniji in Srbiji, pojasnjuje Irena Vujčić Pavlović: "V Srbskem kulturnem centru smo v začetku leta poslali prijave na več razpisov. Med njimi so ETN 2020 Javnega sklada za kulturne dejavnosti, za podporno okolje za delovanje na področju kulture ministrstva za kulturo in razpis Urada za enake možnosti za sofinanciranje projektov s področja enakosti žensk in moških za leto 2020. Razen obvestila JSKD, da je v skladu s priporočilom ministrstva za kulturo izdaja vseh odločb v zadevah javnih projektnih razpisov do preklica zadržana, nismo dobili nobenih podatkov." Vujčić Pavlovićeva se boji, da bo v zdaj, ko so sofinanciranja zadržana oz. zmanjšana, center težko preživel.

Javni sklad za ljubiteljsko dejavnost, ki ga je ustanovila vlada Republike Slovenije, organizira različne razpise, med katerimi je tudi razpis ETN, ki je trenutno edini posebej namenjen različnim skupinam. Tudi letos so pripravili razpis in prejeli vloge, odločb pa niso izdali, saj so dobili obvestilo, da se izdaja vseh odločb za končane razpise za državna sredstva zadrži, pojasnjuje Matej Maček z JSKD-ja.

Višina sredstev, ki jih dodeli vlada, se je v preteklosti spreminjala. V zadnjem desetletju se je v glavnem zniževala, saj je višina sredstev od leta 2010, ko je bilo na voljo 233.758 evrov, padla na 160.000 evrov, vsoto, ki je v zadnjih štirih letih ostala nespremenjena. V skladu ne vedo, ali bodo ta sredstva zmanjšana in za koliko. "Javni sklad je izvajalec, sredstva dodeljuje vlada; če se proračun spremeni, je denarja manj," meni Maček in dodaja: "Žal tudi občinska sredstva, namenjena društvom, niso zagotovljena, saj občine razmišljajo o rebalansih proračuna."

Maček poudarja, da bo sklad po umiritvi razmer v sodelovanju s društvi znova preveril smiselnost izvedbe projektov zaradi pandemije, predvsem uresničljivost sprva načrtovanih javnih izvajanj.

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da se bodo še posebej zavzemali za varstvo organizacij civilne družbe, med katere sodijo tudi društva iz nekdanje skupne države. "Predvsem v okviru evropskega razpisa za večjo socialno vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture si bomo prizadevali oblikovati pogoje tako, da bodo za nevladne organizacije čim ugodnejši in jim bo to pomagalo v času po krizi. Na podlagi izkušnje solidarnosti med epidemijo bomo poskušali krepiti pogoje za integracijo manjšin in medkulturne kadrovske kompetence v manjšinskih društvih in organizacijah," so nam odgovorili po e-pošti. Toda ni še jasno, kdaj bo omenjeni razpis objavljen.

Kulturna društva glede na način organiziranja sicer niso podjetja, vendar to ne pomeni, da si lahko privoščijo poslovanje z izgubo. Težave, ki jih imajo zdaj, so podobne tistim, ki so jih imela podjetja v obdobju recesije, saj se, pogojno rečeno, soočajo s plačilno nedisciplino "naročnikov" in nepričakovanim "upadom poslovanja". Društva morajo plačati račune in izvajati programe za svoje člane in s tem so povezani stroški, za katere ne vedo, kako jih bodo poravnala. Imširovićeva z BMKD-ja meni, da je treba najti rešitev: "Kar zadeva ukrepe države za omilitev škode, ki jo bo za seboj pustila pandemija covida-19, jih vsekakor podpiramo; toda v vseh teh ukrepih, če sem iskrena, pogrešam take, ki bi bili namenjeni organizacijam, ki izvajajo ljubiteljsko ali pa ohranjajo svojo matično kulturo. Kajti prihodnost teh društev je zelo vprašljiva. Organizacije tega tipa so se zelo težko ohranjale pri življenju že pred pandemijo, po njej pa bo verjetno še slabše."

Tudi nevladne organizacije, ki izvajajo programe za priseljence, imajo podobne težave. Na primer, izvedba projektov v sodelovanju z Uradom vlade Republike Slovenije za komunikacijo je po pobudi urada za razveljavitev že podpisanih pogodb postala vprašljiva. Eden izmed teh projektov je "Naprej" Delavske svetovalnice, namenjen neposrednemu informiranju potencialnih žrtev delovnega izkoriščanja in prisilnega dela. V svetovalnici poudarjajo, da država ne ponuja alternativne rešitve za opolnomočenje in zaščito delavcev, čeprav se v obdobju krize izkoriščanje delavcev, še posebno migrantskih, le še povečuje. Vsaka vrzel, ki nastaja zaradi nedelovanja teh projektov, vedno bolj prispeva k nastajanju skupin, ki so ranljive, čeprav gre za najbolj aktivne in produktivne skupine, opominja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. "To, kar si lahko obetamo od nedelovanja države na tem področju, je, da bodo imele vse potencialne žrtve delovnega izkoriščanja otežen dostop do informiranja, zagovorništva, do tistega, kar pravzaprav potrebujejo, čeprav tega včasih sploh ne vedo, ker so ujeti v zaprt krog polinformacij in dezinformacij. Naš projekt ni sveti gral, ki bo vse to omogočil, je pa del socialne mreže, ki je nujno potrebna, da razdre izkoriščevalsko mrežo, spleteno okoli teh delavcev."

Naši sogovorniki ugotavljajo, da kriza povečuje ranljivost skupin, ki so gonilna sila tako gospodarstva kot tudi identitete družbe. Med te sodijo tudi samostojni umetniki. Soustanoviteljica organizacije Nomad Dance Academy, koreografinja in sodobna plesalka Dragana Alfirević je razložila, da je pandemija poleg vsega drugega prizadela sam koncept ustvarjanja: "Moje delo in delo drugih kolegov iz organizacije Nomad Dance Academy je vezano na mednarodni prostor. To pomeni, da vabimo tuje umetnike in kolege v Slovenijo ali pa sami potujemo. Zdi se mi, da je to značilnost vseh, ki se ukvarjajo s sodobnimi uprizoritvenimi umetnostmi. To se v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih tudi spodbuja. Pri vseh razpisih Evropske unije za kulturo je eno najmočnejših meril prav mednarodno sodelovanje. Finančni pritisk, ki ga trenutno čutimo, je res velikanski, ogromno je strahu in negotovosti, še bolj pa me skrbi dimenzija našega dela, ki jo izrazito definira sodelovanje v mednarodnem prostoru. Glede na to, da ni zagotovil, kdaj bomo lahko začeli delati, kako in v kakšnem obsegu, kdaj se bodo odprle meje, naša prihodnost ni jasna," sklepa Alfirevićeva.

Pandemija je prizadela Evropo tako, da se je pokazala nemoč Unije, saj se ta ni mogla odzvati razmeram primerno, poudarja profesor ekonomije Vlado Dimovski. Večino instrumentov za boj proti koronavirusu so prevzele države same, posledica tega pa je, da govorimo o zmanjšanju gospodarske aktivnosti, ki bo zagotovo zaznamovalo vsaj leto 2020, še posebej nekatere sektorje, meni prof. Dimovski. "Kar zadeva marginalizirane skupine, bo položaj verjetno težji. Bojim se, da bo v tej situaciji prevladal povečan egoizem, ljudje bodo delali samo zase, ne pa tudi za druge. Na zelo veliki preizkušnji bosta tako demokratizacija družbe kot tudi skrb za najbolj ranljive, med katere zagotovo sodijo tudi etnične in druge skupine. Po mojem mnenju je potreben družbeni konsenz, ki bi ga morali sprejeti čim prej, da ranljive skupine ne bi bile še bolj prizadete kot sicer. Če živimo v Evropski uniji, je pomembno, da ta dá jasen signal za to, da bodo vse skupine, tudi manjše, dobile vsaj toliko sredstev kot do zdaj."

Profesor Dimovski meni, da taka kriza močneje prizadene manjšine, saj te nimajo družbenih mrež, kot jih ima večinsko prebivalstvo, ki se naslanja na družino, sorodnike, prijatelje. To postavlja demokratično družbo pred veliko preizkušnjo. "Upam, da bodo nevladne organizacije, ki so v slovenskem socialnem sistemu izjemno pomembne, kulturna društva in tako naprej, skupaj oblikovali socialni manifest, ki bo na neki način okrepil njihov položaj nasproti vlade ali državnih organov. Tak socialni manifest bi pomenil, da bo Slovenija ostala demokratična, strpna država, ki bo omogočila, da bodo vse te skupine, ki veliko pripomorejo k blaginji Slovenije, še naprej ohranile ustrezen ekonomski, kulturni, družbeni in socialni položaj."
Najnovejše informacije kažejo, da bodo javne prireditve in določene delavnice do odkritja cepiva ali zdravila proti koronavirusni bolezni covid-19 malo verjetne. A zaradi krize bodo potrebe prebivalcev priseljenskega izvora v Sloveniji po informiranju, usposabljanju in kulturnem angažiranju vedno večje.