Kot opozarjajo, prihaja namreč do dvomov o transparentnosti postopka oblikovanja zakona.

Kot so danes v sporočilu za javnost zapisali v Transparency International (TI) Slovenia, so se od vložitve predloga zakonske novele o igrah na srečo v medijih pojavili kritični zapisi in dvomi glede transparentnosti priprave zakona. "To maje že tako nizko zaupanje javnosti tako v delo vlade kot delo parlamenta," je zapisal vodja projektov pri TI Slovenia Sebastijan Peterka.

V TI -juSlovenia iz dostopne dokumentacije ugotavljajo, da so se v javnosti pojavile vsaj tri različice zakona, nekatere rešitve in obrazložitve v različicah pa so si zelo različne, celo nasprotujoče. To je, kot dodajajo, sicer ob usklajevanju in strokovnem dialogu popolnoma dopustno in razumljivo, a bi moral zakonodajalec jasno zapsati vplive na posamezne spremembe.

Iz trenutno dostopnih gradiv vplivov na vse spremembe ni mogoče z gotovostjo identificirati, opozarjajo v TI-ju Slovenia in poudarjajo, da niti pripombe deležnikov iz javne razprave ne razkrivajo, kdo je predlagal nekatere ključne rešitve zakona. "Ena od bistvenih sprememb med prvo in poznejšimi različicami je dodatek, ki bi odpravil duopol na področju klasičnih iger na srečo in število prirediteljev z zdajšnjih dveh dvignil na pet," so navedli.

Prav tako so javno dostopni podatki o lobiranju glede predloga zakona po njihovem preveč skopi, da bi lahko iz njih prepoznali avtorja ali pobudnika sprememb.

"Igre na srečo imajo vpliv tudi na javno zdravje. Pri tako pomembnem zakonu ne sme biti dvoma, ali je prišlo do vpliva na pripravo predpisa na račun javnega interesa. Zato pozivamo odločevalce, naj razjasnijo vse vplive na predlog in s tem povečajo zaupanje v zakonodajni proces," je zapisal Peterka.

TI Slovenia je opravil tudi kratko analizo načina objave podatkov o poročanih lobističnih stikih glede novele zakona o igrah na srečo. Določene nedoslednosti pri objavah podatkov so še vedno prisotne in omejujejo možnosti javnosti, da bi ta s pomočjo podatkov spremljala vplive na odločitve v javnem pomenu, opozarjajo.

Vladni predlog novele zakona o igrah na srečo, ki med drugim prinaša delno liberalizacijo tega področja, podeljevanje koncesij na podlagi javnega razpisa in povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo, je sicer za marsikoga sporen.

V prvi obravnavi v DZ-ju so poslanci opozicije poudarjali, da ima večina držav EU-ja največ dva ponudnika klasičnih iger na srečo ter da niso jasne posledice liberalizacije trga na finančne prilive in na družbo.

Še pred prvo obravnavo zakonskega predloga so nasprotovanje spremembam izrazili v novogoriškem Hitu, da je predlagana novela nesprejemljiva in škodljiva za širšo družbo, so opozorili tudi v Slovenski karitas in na Rdečem križu Slovenije.

Predvsem pa predlaganim spremembam nasprotujejo v športu, saj so koncesijske dajatve iz iger na srečo praktično edini vir financiranja Fundacije za šport in sestrske Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Bojijo se, da bodo spremembe zakona ogrozile stabilnost financiranja športa.