Po besedah direktorja ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti Dorijana Maršiča so protipehotne mine danes še vedno težava v več kot 70 državah po svetu, vsako leto pa zahtevajo 4000 novih žrtev, je poročal STA.
To je velika težava tako za posameznika kot skupnost v celoti, saj gre za trajno pohabljanje žrtev in dolgotrajno pohabljanje posameznih območij in držav, pravi Maršič. V svetovna prizadevanja za pomoč žrtvam min je vključena tudi Slovenija, ki se je letos priključila mednarodni kampanji "Posodi svojo nogo".
Na Hrvaškem in v BiH-u še na tisoče min
Nam najbližji državi z nevarnimi minskimi območji sta Hrvaška in BiH. Na Hrvaškem je po vojni ostalo še okoli 800 kvadratnih kilometrov minskih polj, v BiH-u pa je še prek 1.400 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je zaminirano.
Glavna težava pri odstranjevanju min je njihovo odkrivanje. Sodobne mine so majhne in so narejene iz plastičnih materialov, zato jih je z detektorjem kovin zelo težko zaznati. Metode njihovega odkrivanja pa se po drugi strani v zadnjih 70 letih niso bistveno spremenile.
Težavno delo
Večina iskanja in odstranjevanja min tako še vedno poteka ročno. To je zamudno in drago početje, vendar zagotavlja najboljše rezultate. Cena posegov za razminiranje je pogosto največja ovira pri čiščenju minskih polj.
Poleg navedene metode mine odstranjujejo tudi s stroji, ki imajo neprimerljivo večjo zmožnost razminirati določeno območje (tak način razminiranja postaja vse pogostejši, a ima svoje omejitve), s šolanimi psi in kombinacijo metod.
Na rehabilitacijo tudi v Slovenijo
Žrtve eksplozij prihajajo na rehabilitacijo tudi k nam, in sicer v rehabilitacijski center Soča. Za MMC so pojasnili, da z medicinsko-tehničnimi pripomočki letno oskrbijo do 70 pacientov.

A proteze so lahko izjemno drage, saj se njihove cene gibljejo med 1.000 in 50.000 evri, pri čemer na inštitutu naredijo protezo po meri pacienta, iz delov, ki jih naročijo v tujini. V povprečju so pacienti na rehabilitaciji od treh tednov pa tudi do sedmih tednov, odvisno od pacienta in zahtevnosti pripomočka.
V ZN-u si zaradi obsežnih in zelo škodljivih posledic prizadevajo za popolno prepoved protipehotnih min, saj bi po njihovem mnenju le na ta način lahko dokončno preprečili tragedije, ki jih vsako leto povzročajo ta eksplozivna sredstva. Prav zato je bila v kanadski Ottawi sklenjena posebna pogodba, ki v celoti prepoveduje uporabo in izdelavo teh min, doslej pa se je pogodbi zavezalo 159 držav, tudi Slovenija.