je bil prvopodpisani pod javno pismo, v katerem se je 12 ekonomistov (med njimi so bili tudi Bogomir Kovač, Mojmir Mrak in Dušan Mramor) zavzelo za sprejetje pokojninske reforme. Stanovnik je v intervjuju za MMC razkril svoje mnenje o reformi - kaj dobrega prinaša in kje so njene pomanjkljivosti.
Začniva najprej bolj splošno. Vi ste prvopodpisani pod javnim pismom 12 ekonomistov, v katerem pozivate k sprejetju pokojninske reforme. Zakaj ste se odločili za ta korak?
Predvsem kot državljan sem čutil, da je treba nekaj konkretnega storiti, tako da smo se za to odločili v ožjem krogu, če lahko tako rečem. Nismo želeli širiti kroga podpisnikov, čeprav sem že enkrat rekel, da bi ga vsi učitelji na ekonomski fakulteti podpisali. Podpisniki so bili učitelji, ki so na tak ali drugačen način že javno nastopali in ki imajo poznana stališča do pokojninske reforme, zlasti do fiskalnih težav Slovenije.

Kako vi ocenjujete zakon z vidika kakovosti oziroma kakšna je vaša splošna ocena tega zakona?
Menim, da je ta zakon zelo velik korak naprej. Želel bi si, da bi šli v t. i. točkovni sistem (zavarovanec pridobi določeno število točk, ki se jih ovrednoti in na podlagi tega izračuna vrednost pokojnine, op. a.), ker imamo še vedno klasični Bismarckov sistem. Sicer nismo edini, je pa večina držav celinske Evrope šla v točkovni sistem, kar je ena, enostavnejša različica Bismarckovega sistema.

Ne manjka nam veliko, da bi naredili še ta korak, ampak mogoče nam je zmanjkalo poguma. Zakon je velik korak v smislu preglednosti, čeprav bi bil točkovni še večji, a je treba gledati v širšem kontekstu. V primerjavi s starim zakonom je precej večja vezava pokojnin na vplačane prispevke in večja je tudi solidarnost, saj se ohranjajo osnovni stebri solidarnosti, povečuje pa se tudi njihov pomen.

Predvsem je to minimalna pokojninska osnova in izračuni kažejo, da se bo okoli 30 odstotkom vseh aktivnih zavarovank pokojnina računala prav glede na to osnovo. Po drugi strani pa to kaže, da imajo ženske nižje plače ter manj delovne dobe in tudi zaradi tega je potrebna reforma, da ženske pridobijo več let zavarovanja.

Kje pa vidite slabosti?
Še naprej se ohranja to, da sta prvi in drugi steber v enem zakonu. V Ropovi reformi leta 1999 je bilo bistveno, da se ju istočasno sprejme. Zdaj kakšnega močnega razloga, da sta ta stebra skupaj, ni več. Mislim, da bi bilo bolje, da bi bil javni sistem urejen v enem zakonu, drugi steber pa v drugem.

Slabe strani so torej …
Veste, slabe lastnosti niso tako zelo pomembne, ampak nasprotniki bodo seveda to obešali na veliki zvon. Seveda jih je nekaj, ampak to niso tako pomembne stvari. Jasno je, da se bodo v testnem obdobju odkrivale določene pomanjkljivosti.
Za določene zavarovance, teh je zelo malo, je že zdaj razvidno, da bodo po novem zakonu malce na slabšem kot po starem. A na te stvari ne morete reči, "zakaj niste nanje mislili takrat". To so drobne stvari, ki se pokažejo pozneje in jih je nemogoče predvideti. A nekaj od tega se bo verjetno med "uporabo" tudi odpravilo. To so drobne napake, ki so v vsakem zakonu.

Ob prebiranju zakona si nisem mogel pomagati, da me ne bi prešinila misel, da država poskuša s širjenjem pokojninske osnove izvleči iz državljanov čim več denarja in krpati luknjo v pokojninski blagajni, s čimer se bodo po mojem mnenju dvignili tudi stroški dela.
Kakor sem že dejal, je bila mogoče prevelika vnema pri širjenju pokojninske osnove. Pri nekaterih temah so se mogoče premalo posvetovali s stroko in jaz te prevelike vneme pri širjenju pokojninske osnove absolutno ne zagovarjam.

Je pa res, da se bo določene slabosti, ki niso tako zelo pomembne, v tej nervozi poskušalo potencirati, da bodo ljudje začeli misliti, "kaj pa je to za en zakon". Določene stvari bo treba ob prvi priložnosti popraviti, a tako je bilo tudi pri Ropovem zakonu, kjer so bile še večje napake.

Ali menite, da lahko, če bo zakon na referendumu sprejet, te rešitve še upočasnijo slovensko gospodarstvo, ki je, kakor vemo, zelo obremenjeno s stroški dela?
Širitev osnove, kot jo predvideva novi zakon ni taka bistvena širitev, gre le za širitev na določene oblike dela.. Bi pa morali poenotiti osnovo za pokojninsko, zdravstveno in socialno zavarovanje, česar pa se je treba lotiti z občutkom, drugače se ustvari kaotične razmere.

Kako pa gledate na višanje starostne meje upokojitve in daljšanje pokojninske dobe, kar je najspornejša točka za sindikate?
Tukaj moram zelo pohvaliti pripravljavce zakona, da so ujeli pravi tempo prehodnega obdobja. Ni ne prepočasen ne prehiter. Fatalna napaka pri Ropovem zakonu je bilo prav absolutno prepočasno dvigovanje pokojninske dobe in upokojitvene starosti za ženske. Če bi to takrat pravilno uredili, je vprašanje, ali bi sploh potrebovali ta zakon.

Predvidena doba za upokojitev oseb, ki imajo veliko delovne dobe (za moške je to 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe) je primerjalno gledano še vedno relativno ugodna v primerjavi z Evropo. In če bi sindikati pristopili resno - treba je poudariti, da so pristopili popolnoma neresno -, bi se pokojninsko dobo morda dalo še malce znižati, na 42 ali 41 let, in ne bi bilo večje škode. A sindikati se o teh stvareh niso želeli niti pogovarjati.

Tukaj vidim, recimo, težavo moje generacije, ki težko dobi redno zaposlitev pred 30. letom. Ali bomo potem morali delati do 73. leta?
Delovna doba je za vas pomembna samo zaradi višine pokojnine. Delali boste do 65. leta starosti.

Se pravi, bi po tem zakonu po 30 letih dobil le 60 odstotkov tega, kar sem vplačal?
Ne, ker se pokojnina ne računa tako. Pokojnina se določi kot zmnožek pokojninske osnove in odmernih odstotkov. Pri tem se pokojninska osnova določi z valorizacijo preteklih plač, na osnovi valorizacijskih količnikov. Prav komplicirano!
Valorizacijski količniki so zdaj fiksni, prej pa so se zniževali in sindikati o tem niso vedeli ničesar. Pokojnine so se zato ves čas zmanjševale, ker so se valorizacijski količniki zmanjševali. Razmerje med plačo in pokojnino je zaradi tega od leta 2000 do leta 2010 padlo že s 75 na 66 odstotkov, kar ni malo.
Novi zakon bo to omilil in bo za nove upokojence boljši, za stare pa ne ravno, saj bo usklajevanje minimalno slabše. V primeru visoke gospodarske rasti bi bilo za te upokojence usklajevanje po starem zakon bolj ugodno, a ker visoke gospodarske rasti v kratkem ne moremo pričakovati …
Pokojnina se jim bo realno zviševala, a ne toliko kot aktivnim zavarovancem. Upokojenci bodo sodelovali pri gospodarski rasti, vendar v 60 oziroma 70 odstotkih (v tolikšnem odstotku je namreč predvideno usklajevanje rasti pokojnin z rastjo plač v prehodnem obdobju oz. v končni fazi, op. a.)

Zakon prav tako ne predvideva uveljavitve socialne kapice. Menite, da bi jo moral?
V vsakem primeru je kapica predmet zakona o socialnih prispevkih, kjer bi morali na neki pameten način urediti tudi težavo prispevne osnove za vse vrste zavarovanj, ne pa da vsak išče svoj vrtiček, kjer bi se napasel.
Osebno sem proti njeni uveljavitvi, saj se potem poslabša prihodkovna stran v pokojninski blagajni, a v stroki si nismo enotni. Zlasti mlajši ekonomisti zagovarjajo njeno uveljavitev, ta debata pa traja že zadnjih 15 let.