Medijsko podjetje, ki izdaja Žurnal - tednik z najvišjo naklado v Sloveniji - je, paradoksalno, odpuščalo novinarje. Kot je pojasnil predsednik uprave Goran Novković, so s temi ukrepi želeli zagotoviti stabilno dolgoročno poslovanje in hkrati ohraniti večino delovnih mest. Podjetje posluje z izgubo, je za TV Dnevnik poročala Anja Huš.
Njihovi časopisi so brezplačni, torej so odvisni zgolj od oglaševalcev, ki v času krize niso radodarni. Na splošno pa jih bolj zanima televizija, ki pobere več kot 70 odstotkov prihodkov od oglaševanja.
Dogajanje v slovenskem medijskem prostoru je vedno bolj burno. Kriza je prihodke medijev oklestila, ceno za to pa plačujejo tudi novinarji. A kriza ni edini razlog, da se je tisk pri nas znašel v težavah.
Kot je pojasnila medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin, se bodo oglaševalci ob izbiri televiziji podobnega tiska in televizije, ki ima tak doseg, po vsej verjetnosti odločili za televizijo.
Naklada tiskanim medijem vztrajno pada, med dnevniki, denimo, tudi najbolj branim Slovenskim novicam in osrednjemu časniku Delo. Zanimivo, raste pa Žurnalovemu dnevniku. Časopisi se s krizo spopadajo po vsem svetu, le da drugje zaradi prihoda novih medijev, pri nas pa je drugače, je poročala Huševa.
Kje vidi vzroke Bašičeva? "Od prekupčevanja z lastnino, nemogočih privatizacij do tega, da se je cena časopisov napihovala in nekdo mora plačati te dolgove."
Predsednik Društva novinarjev Slovenije je k temu dodal: "Ti lastniki se premalo ukvarjajo ravno z vprašanji tehnološke, vsebinske prilagoditve na izzive časa. Predvsem pa ti lastniki v to burno obdobje gospodarske krize odhajajo s samo eno agendo: znižanja stroškov.
In to na račun novinarskega dela." Po mnenju Bašič Hrvatinove "racionalizirajo tam, kjer nikoli ne bi smeli". "Če ne bi bilo novinarjev, ki ustvarjajo zgodbe, potem tudi verjetno časopisa ne bi bilo."
"Za razmere je odgovorna država"
Kot je zatrdil Stepišnik, se ljudje ne zavedajo, da brez kredibilnega delujočega novinarstva ne bo javne sfere in demokracije kot take. V društvu novinarjev so zaskrbljeni, da se bo podobno kot v Žurnalu zgodilo še kje. Bašić Hrvatinova pa: "Za take razmere je odgovorna država, ki medijskega prostora z ustrezno zakonodajo v 20 letih ni zavarovala."